Prijava na posvet
Vpišite svoje ime in e-naslov ter se prijavite na posvet. Po prejemu prijave vas bomo poklicali v najkrajšem možnem času, da se dogovorimo za termin.
Če imate …
Potem je zelo verjetno, da imate skoliozo.
Ukrivljenost hrbtenice vstran (skolioza) pomeni, da mišice ob hrbtenici niso enakomerno obremenjene, zato prihaja do asimetrije oz. neenakomerne moči med levo in desno stranjo.
Skolioza ni bolezen, je deformacija hrbtenice, ki najpogosteje ne potrebuje zdravljenja.
Najpogosteje se začne v mladosti, pravega vzroka za njen nastanek ne poznamo. Pravimo, da gre za idiopatsko skoliozo.
Pogosti simptomi diagnoze skolioza vključujejo mišična zategovanja in zaradi zakrčenosti mišic ("vozličkov") včasih tudi pojav bolečine.
Nekateri zmotno mislijo, da lahko nošenje težkih nahrbtnikov ali spanje na boku povzroči skoliozo, vendar ni tako.
Vsako ukrivljenost hrbtenice za najmanj 10 stopinj štejemo za skoliozo. Pri tej stopnji skolioza še ni opazna s prostim očesom in ne povzroča resnih simptomov.
Ko krivulja napreduje do 20 stopinj, je nagnjenost na eno stran opazna s prostim očesom.
Kadar je skolioza neznanega vzroka, se imenuje idiopatska skolioza. Večino primerov idiopatske skolioze diagnosticirajo v času otroštva, ko je tveganje za nastanek največje.
Skolioza sama po sebi ne povzroča bolečine (vsaj ne v mladosti). Bolj gre za zaskrbljenost zaradi morebitnega napredovanja in videza. Uradna diagnoza za potrditev skolioze zahteva rentgensko slikanje nenormalne stranske ukrivljenosti ter izključitev morebitnih drugih vzrokov za deformacijo (živčno - mišičnega ali degenerativnega vzroka).
Poznamo 4 vrste skolioze:
Ko je hrbtenica nenormalno zvita in upognjena vstran, lahko povzroči, da boki niso poravnani, kar spremeni način hoje. Sledijo kompenzacije za ohranitev ravnotežje, kar lahko pripelje v zakrčenost, atrofijo in hitrejšo utrujenost mišic.
Deformacija zaradi ukrivljene hrbtenice, kot je povečana moč ene strani hrbtnih mišic, povzroči manjšo gibljivost in posledično manjši obseg gibanja hrbtenice.
Veliko ljudi, ki imajo idiopatsko skoliozo, poroča o bolečini, za katero čutijo, da jo povzroča ukrivljena krivulja. O tem obstajajo nasprotujoče raziskave.
Za izboljšanje zmernega stanja skolioze lahko največ naredite sami.
Najprej je potrebno definirati, kako se je vaše telo prilagodilo na skoliozo. Namreč skolioza ni nastala preko noči in telo se je postopno prilagajalo, da ste lahko normalno funkcionirali.
Telo je ukrivljenost kompenziralo tako, da je eno stran hrbtnih mišic obremenjevalo bolj kot drugo. Posledica dolgotrajnega prilagajanja na skoliozo je vidna. Opazili boste, da je ena stran hrbtnih mišic veliko večja kot druga. To niso majhne razlike in brez težav jih boste lahko opazili. Močnejša stran je tudi bolj zakrčena.
Telo je narejeno, da je v ravnovesju. Vsi sklepi imajo pravilno razmerje, da lahko delujejo pravilno. V kolikor strani zaradi skolioze niso izenačene, sklepi ne delujejo pravilno in pojavljajo se bolečine. Razmerje med levo in desno stranjo hrbtenice bi moralo biti 1:1. Pri skoliozah je to razmerje očitno porušeno.
Ko ste ugotovili, katera stran je močnejša, je vaša glavna naloga, da pričnete s krepitvijo šibkejše strani. Naj opozorim, da se spremembe ne bodo zgodile čez noč in da bo potrebna velika mera vztrajnosti. S kvalitetnim in učinkovitim delom lahko prve vidne spremembe pričakujete po mesecu dni. Zaradi velike zakrčenosti močnejše strani je priporočljivo tudi raztezanje ali "valjčkanje" zakrčene strani. S tem se bo napetost postopoma sproščala in nasprotna stran hrbtnih mišic bo dobila priložnost, da se okrepi.
Osnova za vadbo so dobri temelji, na katerih je potrebno graditi. Stabilizacija hrbtenice je osnova za vaje za skoliozo. Namreč - če ledveni del hrbtenice ni stabilen, je nemogoče vplivati na višje dele hrbtenice, npr. prsni del. Naučite se stabilizacije in jo uporabljajte v vsakodnevnem življenju.
Hkrati vam bo stabilizacija omogočala enakomerno obremenjevanje hrbtenice, katere ravnovesje je zaradi skolioze porušeno. Najučinkovitejše so izometrične vaje. Pri teh vajah ne prihaja do gibanja, zgolj napenjanje v pravilnih položajih. Primer takšne vaje je deska ali angleško »plank«, ki pa mora biti izvedena pravilno!
Učinkovite vaje za skoliozo so tudi vaje z enostransko obremenitvijo, kjer je potrebno poskrbeti, da se dodatno obremeni šibkejša stran. A pri tem morate biti pozorni, saj šibke mišice niso prilagojene večji obremenitvi in je ključnega pomena postopnost obremenjevanja, da ne pride do nepotrebnih bolečin.
Če določeno vajo lažje naredite na eni kot na drugi strani, to ne pomeni, da močnejšo stran dodatno obremenite. Ravno obratno: referenca je vedno šibkejša stran, ta določa intenzivnost obeh strani.
Zdravnik specialist za vsakega posameznika s pregledom ugotovi, kakšna je ukrivljenost hrbtenice oz. skolioza, nagnjenost medenice, različna višina ramen. Opravi Adamsov test skolioze, kjer v predklonu opazuje asimetrijo prsnega koša in ledvenega dela trupa. Le ta se pojavi zaradi rotacije vretenc. Bistvene podatke za skoliozo pridobimo z rentgenskim slikanjem hrbtenice. Iz slike je mogoče določiti kot skolioze, ki opredeli, kako bo potekalo zdravljenje.
Običajno zdravnik svetuje opazovanje krivulje skolioze, ki še ni dosegla 25 stopinj. Vsakih 4 do 6 mesecev naredi rentgenski posnetek hrbtenice, da ugotovi, ali skolioza napreduje ali ne.
Včasih so pri skoliozi, ki je napredovala več kot 20 stopinj, predpisali steznike za hrbet, dokler mladostnik ni dosegel popolne skeletne zrelosti. Cilj steznika je preprečiti poslabšanje krivulje in preprečiti operacijo. Raziskave so pokazale, da ta metoda ni uspešna in ustanove, kot je Ortopedska klinika v Ljubljani, steznikov ne predpisujejo več.
Če krivulja napreduje, pride v poštev operacija. Najpogostejša je posteriorna spinalna fuzija, ki ohranja večjo mobilnost hrbta.
Če se bolečinam v hrbtenici pridružijo spodnji znaki, mora posameznik v čim krajšem času obiskati zdravnika;
Sem Dejan Kernc, dr. kineziologije in specialist za bolečine v hrbtenici.
Izkušnje sem pridobival na Fakulteti za šport in Ortopedski kliniki v Ljubljani, kjer smo z ekipo ortopedov, fizioterapevtov in kineziologov razvili vadbeni protokol za varno okrevanje po operaciji ledvene krivine. Znanje sem prenesel v prakso in ga poimenoval Re.aktiv.
Pri reševanju težav s hrbtenico sem združil moči z Nežko Poljanšek, dipl. fizioterapevtko, v želji, da vam z večdimenzionalno obravnavo ponudiva dolgoročno odpravo bolečin v hrbtu in vrnitev v normalno življenje.