Hrbtenica2021-03-22T12:23:51+01:00

Brez teorije ni razumevanja.

Za razumevanje težav s hrbtenico je ključno poznavanje anatomije posameznih segmentov in njihovega delovanja.

Hrbtenica

Hrbtenica je sestavljena iz številnih med seboj povezanih delov, ki se po celotni dolžini združujejo in s tem omogočajo nemoteno gibanje. Predstavlja glavno oporo našega telesa, ki omogoča, da stojimo pokonci, se sklanjamo in obračamo, obenem pa ščiti najobčutljivejše dele telesa, hrbtenjačo in živčna vlakna.

Kosti, mišice, vezi, diski in živci predstavljajo strukturo, ki deluje optimalno le kot celota. Ravno zaradi te kompleksnosti je treba težave reševati celostno, na ravni celotne hrbtenične strukture, ne pa le posameznega predela /področja.

Hrbtenico sestavljajo trije ločeni podsistemi:
  • pasivni (ligamenti, vretenca, medvretenčne ploščice),
  • aktivni (mišice) in
  • nevrološki (senzorni receptorji, možganska skorja in subkortikalni nadzor).

Hrbtenica

Hrbtenica je sestavljena iz številnih med seboj povezanih delov, ki se po celotni dolžini združujejo in s tem omogočajo nemoteno gibanje. Predstavlja glavno oporo našega telesa, ki omogoča, da stojimo pokonci, se sklanjamo in obračamo, obenem pa ščiti najobčutljivejše dele telesa, hrbtenjačo in živčna vlakna.

Kosti, mišice, vezi, diski in živci predstavljajo strukturo, ki deluje optimalno le kot celota. Ravno zaradi te kompleksnosti je treba težave reševati celostno, na ravni celotne hrbtenične strukture, ne pa le posameznega predela /področja.

Hrbtenico sestavljajo trije ločeni podsistemi:
  • pasivni (ligamenti, vretenca, medvretenčne ploščice),
  • aktivni (mišice) in
  • nevrološki (senzorni receptorji, možganska skorja in subkortikalni nadzor).

Zgradba hrbtenice, anatomija, hrbtenica vretenca

Vretenca

Osnovni gradniki hrbtenice so vretenca, ki so sestavljena iz kostnega tkiva. Med seboj se po celotni dolžini nadgrajujejo in tvorijo hrbtenično ogrodje.  

Vsako vretence je oštevilčeno, v grobem jih razdelimo na vratni, prsni in ledveni del ter skupaj zraščeni križnico in trtico.

Vratna (cervikalna) hrbtenica podpira težo glavo in ima največji obseg gibanja. Sestavljena je iz 7 vratnih vretenc (C1 – C7). Povečano gibljivost omogoča oblika vratnih vretenc in zato lahko enostavno premikamo glavo in spremljamo okolico.

Pod vratno hrbtenico so prsna (torakalna) vretenca (Th1 – Th12), ki ščitijo srce. Imajo manjši obseg gibanja od zgornjih in dodatno oporo v rebrih, kar jih naredi dokaj odporne za težave.

Sledi jim 5 ledvenih vretenc (L1 – L5). Ta so največja, saj se tu srečujejo sile iz zgornjega in spodnjega dela telesa.

Ledvena vretenca so najbolj na udaru, saj predstavljajo prehod med gibljivim in negibljivim delom hrbtenice. Ob nepravilnem sedenju in rotacijah se preobremenijo in zato največkrat pride do bolečine.

5 križnih vretenc (S1 – S5) je zraščenih v kost križnico. Ta je vpeta v medenico. Njena glavna funkcija je povezati hrbtenico s kolčnimi kostmi.

V trtici je od 3 do 5 zraščenih vretenc, ki predstavljajo ostanek repa in kamor se pripenjajo mišice medeničnega dna.

Vretenca

Osnovni gradniki hrbtenice so vretenca, ki so sestavljena iz kostnega tkiva. Med seboj se po celotni dolžini nadgrajujejo in tvorijo hrbtenično ogrodje.  

Vsako vretence je oštevilčeno, v grobem jih razdelimo na vratni, prsni in ledveni del ter skupaj zraščeni križnico in trtico.

Zdrava hrbtenica vretenca L5-S1, vratna, ledvena hrbtenica vaje, bolečine

Vretenca, gradniki hrbtenice.

Vratna (cervikalna) hrbtenica podpira težo glavo in ima največji obseg gibanja. Sestavljena je iz 7 vratnih vretenc (C1 – C7). Povečano gibljivost omogoča oblika vratnih vretenc in zato lahko enostavno premikamo glavo in spremljamo okolico.

Pod vratno hrbtenico so prsna (torakalna) vretenca (Th1 – Th12), ki ščitijo srce. Imajo manjši obseg gibanja od zgornjih in dodatno oporo v rebrih, kar jih naredi dokaj odporne za težave.

Sledi jim 5 ledvenih vretenc (L1 – L5). Ta so največja, saj se tu srečujejo sile iz zgornjega in spodnjega dela telesa.

Ledvena vretenca so najbolj na udaru, saj predstavljajo prehod med gibljivim in negibljivim delom hrbtenice. Ob nepravilnem sedenju in rotacijah se preobremenijo in zato največkrat pride do bolečine.

5 križnih vretenc (S1 – S5) je zraščenih v kost križnico. Ta je vpeta v medenico. Njena glavna funkcija je povezati hrbtenico s kolčnimi kostmi.

V trtici je od 3 do 5 zraščenih vretenc, ki predstavljajo ostanek repa in kamor se pripenjajo mišice medeničnega dna.

Medvretenčna ploščica ali disk

Med kostnimi vretenci so medvretenčne ploščice (diski), ki delujejo kot nekakšni amortizerji hrbtenice in preprečujejo drgnjenje kosti. Diski so ovalne oblike, sestavljata jih pulpozno jedro, ki je 80 % napolnjeno s tekočino, in čvrst vezivni obroč, ki jedro obdaja kot nekakšen zaščitni plašč.

Disk se prehranjuje z vodo in hranili preko gibanja. Po celodnevni obremenitvi se nekoliko splošči, med spanjem pa ponovno nahrani.

S starostjo diski vse bolje izgubljajo sposobnost absorpcije tekočine. Zato se stanjšajo, sploščijo in postanejo bolj dovzetni za poškodbe. Te najpogosteje nastanejo kot posledica preobremenitev, zaradi katerih jedro pogleda skozi plašč kot nekakšen mehurček (hernija). Ker pritiska na živčne končiče, to lahko povzroča bolečine.

Medvretenčna ploščica ali disk, hernija vzrok

Medvretenčna ploščica ali disk

Med kostnimi vretenci so medvretenčne ploščice (diski), ki delujejo kot nekakšni amortizerji hrbtenice in preprečujejo drgnjenje kosti. Diski so ovalne oblike, sestavljata jih pulpozno jedro, ki je 80 % napolnjeno s tekočino, in čvrst vezivni obroč, ki jedro obdaja kot nekakšen zaščitni plašč.

Medvretenčna ploščica ali disk, hernija vzrok

Medvretenčna ploščica ali disk.

Disk se prehranjuje z vodo in hranili preko gibanja. Po celodnevni obremenitvi se nekoliko splošči, med spanjem pa ponovno nahrani.

S starostjo diski vse bolje izgubljajo sposobnost absorpcije tekočine. Zato se stanjšajo, sploščijo in postanejo bolj dovzetni za poškodbe. Te najpogosteje nastanejo kot posledica preobremenitev, zaradi katerih jedro pogleda skozi plašč kot nekakšen mehurček (hernija). Ker pritiska na živčne končiče, to lahko povzroča bolečine.

Obhrbtenične, hrbtne mišice, vaje za hrbtenico

Obhrbtenične mišice

Najpomembnejša delitev je na globoke in površinske mišice. Površinske mišice trupa so velike in omogočajo gibanje. Te niso pritrjene direktno na hrbtenico in za to ne sodelujejo pri njeni stabilizaciji. Globoke mišice so majhne, relativno šibke glede na površinske in skrbijo za pravilno postavitev vretenc ob premikih hrbtenice. Pripenjajo se direktno na vretenca in so ključne pri stabilizaciji hrbtenice.

Mišice v predelu trupa so anatomsko razporejene v dve glavni skupini: iztegovalke in upogibalke. Obe skupini mišic sodelujeta pri vsakem premiku hrbtenice in skrbita za njeno stabilnost med gibanjem. Iztegovalke so pritrjene na zadnji del hrbtenice in omogočajo vstajanje in dvigovanje. Upogibalke so pripete na medenico in rebra ter omogočajo naše upogibanje.

Za vse skupine mišic velja, da je pomembno njihovo usklajeno delovanje in ni skrivnost, da je koordinacija hrbteničnih mišic med najbolj zahtevnimi v telesu.

Obhrbtenične mišice

Najpomembnejša delitev je na globoke in površinske mišice. Površinske mišice trupa so velike in omogočajo gibanje. Te niso pritrjene direktno na hrbtenico in za to ne sodelujejo pri njeni stabilizaciji. Globoke mišice so majhne, relativno šibke glede na površinske in skrbijo za pravilno postavitev vretenc ob premikih hrbtenice. Pripenjajo se direktno na vretenca in so ključne pri stabilizaciji hrbtenice.

Obhrbtenične, hrbtne mišice, vaje za hrbtenico

Obhrbtenične mišice so pomembne za stabilizacijo hrbtenice.

Mišice v predelu trupa so anatomsko razporejene v dve glavni skupini: iztegovalke in upogibalke. Obe skupini mišic sodelujeta pri vsakem premiku hrbtenice in skrbita za njeno stabilnost med gibanjem. Iztegovalke so pritrjene na zadnji del hrbtenice in omogočajo vstajanje in dvigovanje. Upogibalke so pripete na medenico in rebra ter omogočajo naše upogibanje.

Za vse skupine mišic velja, da je pomembno njihovo usklajeno delovanje in ni skrivnost, da je koordinacija hrbteničnih mišic med najbolj zahtevnimi v telesu.

Vezi

Ligamenti ali vezi so močni vlaknasti trakovi, ki držijo skupaj vretenca, stabilizirajo hrbtenico in ščitijo medvretenčne ploščice. Po celotni dolžini hrbtenice potekajo tri glavne skupine; ligamentum flavum, ki je pritrjen na vsako vretence, sprednja vzdolžna vez (ALL) in zadnja vzdolžna (PLL) vez.

Hrbtenica in spinalni kanal

Na zadnji strani vretenc se nahaja votli hrbtenični kanal, ki ščiti najbolj občutljive in pomembne dele telesa. Hrbtenjačo z živčnimi vlakni. Ti v parih izstopajo skozi medvretenčne odprtine in se povezujejo z vsakim delom našega telesa.

Hrbtenjača

Hrbtenjača poteka po spinalnem kanalu, na zadnji strani vretenc, vse od možganskega debla do 1. ledvenega vretenca in meri nekoliko manj kot pol metra. Na koncu hrbtenjače se živčna vlakna ločijo iz snopa in nadaljujejo skozi hrbtenični kanal do trtice, kjer se odcepijo v obe nogi.

Glavna funkcija je prenašanje sporočil. Možgani pošiljajo impulze različnim delom telesa skozi hrbtenjačo, ki omogoči naše gibanje (motorika). Poteka tudi povratna pot, ko posamezni del telesa sporoči možganom, kaj čuti oz. zaznava (senzorika). Prenašanje sporočil poteka preko živcev.

Poškodbe hrbtenjače lahko povzročijo ob prenosu informacij izgubo senzoričnih in motoričnih funkcij.

Hrbtenične krivine

Če pogledamo s strani, ima odrasla hrbtenica naravno krivuljo v obliki črke S. Vratni in ledveni del sta rahlo konkavna, prsni in križni del pa imata nežno konveksno krivuljo.

Krivulje so nastale tekom našega razvoja in pomagajo pri ohranjanju ravnotežja, absorpciji šoka in da hrbtenici omogočajo gibanje na način, ki jo najmanj obremenjuje.

Imenujemo jih lordoze in kifoze.

  • nenormalna krivulja ledvene hrbtenice je poudarjena lordoza, imenovana tudi zibanje nazaj.
  • nenormalna krivulja prsne hrbtenice je kifoza, imenovana tudi grbavost.
  • nenormalna krivulja iz ene strani v drugo se imenuje skolioza.

Zanimivo je, da krivine vzdržujejo izključno mišice, kar pomeni, da če te niso dovolj razvite ali so preveč zakrčene, to poveča obremenitev na diske in vretenca.

POSVET

Iščete nekoga, ki bi vam interpretiral izvide, diagnosticiral stanje in strokovno pomagal pri reševanju težav s hrbtenico?

Dr. Dejan Kernc strokovnjak za težave s hrbtenico vas v 30-minutnem posvetu seznani z načinom reševanja, ki je za vas najustreznejši. Posvet vključuje: temeljit pregled izvidov (če jih imate), opredelitev vzrokov težav, razlago, kaj smete delati in česa ne ter pripravo načrta dela, ki vključuje cilje in program, ki je za vas najprimernejši.

Posvet je na voljo v živo ali online.

PRIPOROČAMO

Pišemo o aktualnih temah na strokoven in razumljiv način. Naš cilj je, da boste razumeli in si lahko pomagali sami.

Prijavite se na individualni posvet.

    Ta stran je zaščita s pomočjo reCAPTCHA, na naslednji povezavi si lahko ogledate Politiko zasebnosti in Pogoje uporabe.

    Povežite se z nami!

    RE.AKTIV SPINE, raziskave in razvoj d.o.o.

    Go to Top