KAJ JE V OZADJU ODPRAVLJANJA TEŽAV S HRBTENICO?

Ko se poruši zdravje, potrebujete močno željo, da zdržite obdobje, ko (še) ni dovolj informacij, ali se bo stanje popravilo.

Večina pacientov mi na posvetu sama od sebe pove, kaj jih drži pokonci oz. do kdaj si želijo izboljšati stanje. Kot zunanji opazovalec ugotavljam, da so skoraj brez izjeme orientirani na kratkoročni cilj (dogodek, dopust, situacijo). Ta jim toliko pomeni, da so pripravljeni narediti vse, da ga bodo pričakali v najboljšem možnem stanju. Ko pa cilj mine, večina popusti in v ambulanti slišim vse več izgovorov. 🙃

Tokratni blog ni neposredno povezan s področjem hrbtenice, je pa sestavni del mojega dela. Po več 1000 pacientih, ki sem jih imel priložnost spoznati na posvetu, sem se kar dosti naučil o psihološkem ozadju premagovanja težav in bolečin.      

Za spremembo ne bom napisal vsega v enem kosu, pač pa bom zapis nadgrajeval do konca decembra. Tako boste osredotočeni na vsako spoznanje posebej ter imeli prostor in čas, da ga ponotranjite. 

(*Če  se s katerim ne boste strinjali, nič hudega. Vzemite tisto, kar z vami rezonira.) 

1. Sledite svojemu počutju in poiščite svoj motivacijski naboj

Ko se lotite reševanja problema ali odpravljanja težav predlagam, da poiščete močan razlog. Nekaj, kar vas bo motiviralo vedno in povsod, kar izhaja iz vas in ni povezano z zunanjim svetom. 

Zakaj je to pomembno? Ker ima velika večina ljudi (morda tudi vi?) težavo s tem, da se postavi na prvo mesto. To ne pomeni, da vam za druge ni mar, da pa zahteve službe, partnerja, otrok in družbe ne smejo biti razlog, da greste čez sebe. 

Mimogrede ... Kdaj ste si nazadnje vzeli čas za predih? Občutek imam, da okolica ne prenaša prav dobro tega, da se ustavimo, vdihnemo, ustavimo, premislimo, ustavimo, spet vdihnemo in razmislimo, kam naprej, iz katerega vzgiba, kaj nam ustreza. Vsakič, ko takoj ne vrnemo zgrešenega klica, vsakič, ko se želimo izogniti rutiniranim obveznostim, vsakič, ko ne zgrabimo priložnosti, se pojavijo kritiki. Z bolj ali manj resničnimi pripombami povedo, da bi sami naredili drugače. In potem se zgodi, da se začnemo ukvarjati s temi kritiki. In s tem so že dosegli svoje, preprečili so, da se ustavimo in slišimo. 

Resnica je, da kadarkoli sebe postavimo pred druge, se to ne konča dobro. Dati prednost sebi in izbrati zdravje je veliko lažje reči kot narediti, saj so pričakovanja zunanjega sveta visoka. A dokler tega ne naredite, se bodo težave nadaljevale.

Samo pomislite, koliko ste prisotni v odnosih, če ste utrujeni, imate bolečine, se slabo počutite, ali niste dovolj spali? 

Tudi sam sem se našel v zgornjem vprašanju, saj si vselej želim pomagati in aktivno sodelovati. Se pa zgodijo trenutki, ko je vsega preveč in v želji po prisotnosti enostavno pregorim. Takrat ne morem dati vsega od sebe, pa če si še tako želim. 🤷‍♂️

..

Zapis sem začel z besedami: POIŠČITE SVOJ MOTIVACIJSKI NABOJ. Pojdite globoko, kolikor zmorete, da se povežete s seboj. Če boste pri tem površni in se ne osredotočite nase, na svoje počutje in delovanje, boste težko vztrajali in dosegli dolgoročno rešitev.

Za lažji prenos teorije v prakso začnite spremljati svoje počutje. Če želite, si lahko pri tem pomagate z enostavnimi praktičnimi orodji. 👇👇

Spodbuda za ta teden:

Postavite osebne meje, da ustvarite prostor za svoje potrebe ter ustavite neprestano premlevanje, kako boste zdržali, dostavili, ali karkoli za druge opravili. S tem boste pridobili čas, da glavo in telo nahranite z vsem tistim, kar potrebujeta za optimalno delovanje. 

Čeprav se to morda sliši enostavno, je v resnici kar zahtevno, zato se čim večkrat na dan vprašajte: Česa se najbolj razveselim? Kako se počutim, ko postavim meje? Kako, če jih ne? Zakaj jih ne?

2. Odprava težav s hrbtenico ni vojna napoved 

Življenje z zdravstvenimi težavami je prežeto s strahovi; majhnimi in velikimi, realnimi in takimi, ki jih slišite od bližnjih.

Včasih je za sprožitev strahu dovolj, da preberete dr. Googla. Včasih pride strah, da boste zaradi gneče na cesti zamudili pregled pri zdravniku ali da bo zaradi slabega vremena bolečina močnejša.

Včasih nam jo (z dobrimi nameni) povzročijo zgodbe bližnjih in daljnih znancev.

Preventiva je ena taka stvar, ki namesto da bi nam koristila, pri večini povzroči še dodaten strah. 

Če takoj zjutraj ne naredite vaj raztezanja - pride strah, da hrbtenice niste pripravili na dnevne obveznosti.  

Če v kinu čudno sedite in se proti koncu filma pri tem zalotite - pride strah, da bo ponoči križ bolel kot hudič.  

Strah se pojavi tudi, ko v momentu dvignete 5 litrski lonec juhe, ker se spomnite - da več kot 2 kg ne smete dvigovati.

Strah je tudi, - da vas bo prepihalo na kolesu.  

Ali pa, če ste trenutno ok, a o tem raje ne razlagate - ker se bojite, da bo že v naslednjem trenutku stanje (spet) slabše.   

Ah!! Da se razumemo, vse našteto za hrbtenico drži! A pomembno je, da ste do sebe prijazni. Odprava bolečin ni vojna s hrbtenico - je prizadevanje za njeno harmonijo. 

Zame je najbolj pomembno vaše razumevanje. Ogromno razliko naredi zavedanje, kaj povzroča bolečino in kako se temu izognete --> ali pa če ostanete na avtopilotu in ne veste, s čim si koristite, s čim škodite, kam se obrniti, kako ravnati. 

Neznanje je ogromen prostor za širitev strahu, zato sem sam tako predan znanju, razumevanju, spoznavanju in zaznavanju hrbtenice. Vse to vas opolnomoči, da niste prepuščeni lastnim, tujim ali digitalnim prepričanjem.  

Spodbuda za ta teden:

Naredite sedajle vajo. Usedite se v udoben položaj. 

Prenesite fokus na glavo in jo skušajte čim bolj sprostiti. (Če vam uspe, pomeni, da je bila zategnjena in v tej zakrčenosti jo je skoraj gotovo držal strah.)

Naredite enako vajo še z drugimi deli telesa. Kjer zaznate zakrčenost, tam se skladišči strah, za katerega verjetno niti niste vedeli. 

Opazujte svoje življenje, vsakodnevne situacije, kdaj se vam telo zakrči. Kdaj vas je strah.

In ko ga najdete, kaj potem? Opazujte ga, sedite nekaj časa z njim, ne da ga skušate odpraviti ali kritizirati. Samo bodite in mu prisluhnite. S spoštovanjem, sočutjem in v tišini.

Dovolite si biti, se prepustiti in slišati sebe. Spoznajte, kaj vam paše in kaj ne brez pričakovanj, brez drugih. Mišica bo popustila, telo se bo sprostilo, živčni sistem umiril in hrbtenična struktura se bo osvobodila iz primeža zakrčenosti in strahu.

Vadite to pogosto in skušajte navado prepuščanja uvesti v vsakdanje življenje. Ukradite si minutko, ko čakate, v pisarni, ko dosežete vrh hriba, pred pomembnim sestankom ali spanjem. Naredite to večkrat na dan.

 dr. Dejan Kernc