ČLANEK v ŠENTJERNEJSKEM GLASILU:  Bolečine v hrbtu niso omejene le na starejše

Ste specialist reševanja težav s hrbtenico, najbolj zapletenega in najpomembnejšega dela skeleta. Zakaj je zdrava hrbtenica tako pomembna oz. kalo vpliva na druge dele telesa?

Hrbtenica je osnovni podporni sistem našega telesa, in ko premaknemo roko ali nogo, je v tovrstnih akcijah hrbtenica vedno vključena. Kot nekakšen podporni sistem, kamor je vse ostalo pritrjeno, pa čeprav se nam pogosto ne zdi tako. To zelo dobro vedo tisti, ki so že kdaj imeli težave s hrbtenico in ko se je potrebno premikati za popolnoma navadna vsakodnevna opravila, kot je npr. vstajanje s straniščne školjke ali pa zlaganje posode v stroj, dobro vedo, o čem govorim sedaj. 

Drugi razlog je pokončna hoja, ki zahteva stabilnost, da se lahko premikamo. Pri pokončni hoji prihaja do velikih obremenitev na hrbtenico, saj se nenehno gibljemo naprej, nazaj, ukrivljamo ... vse to in še več mora prenesti vaša hrbtenica. Dejstvo je, da ji gre kar dobro, dokler ne začne "protestirati". Šele takrat spoznamo, kako kako pomemben člen vsakodnevnih aktivnosti je. V ambulanti pogosto razlagam pacientom, po operaciji hernje, kako pomembno je, da pazijo nase relativno zgodaj po operaciji. Namreč navzven jim nič ne manjka, lahko hodijo, delajo stvari, samo ko je tega preveč, postane neprijetno. Zato pogosto pozabijo in pretiravajo. Ko pa jih vprašam, kaj bi počeli, če bi imeli celo nogo v mavcu, pa hitro ugotovijo, da bi bolj ali manj cel dan počivali. Skupaj se nasmejimo in ugotovimo, da kljub temu, da ne izgledajo slabo, morajo izredno paziti na svojo hrbtenico. 

Vse težave s hrbtenico pa niso le posledica degenerativnih sprememb, ki se začnejo nekje po 20. letu starosti, kajne? 

Niso, je pa večina, Samo, da me ne boste narobe razumeli in mislili, da nimate kaj narediti in da samo čakate, kar bo, pa bo. Ravno nasprotno. Naj razložim.

Res se začne hrbtenica starati že po 17. letu, predvsem medvretenčne ploščice. Ampak v veliki meri je hitrost degeneracije odvisna od nas oz. kaj mi počnemo s hrbtenico. Bolj, kot jo nepravilno obremenjujemo, hitreje bodo spremembe napredovale. Nekaj je odvisno od materiala. Nekateri lahko celo življenje delajo vse in ne bodo nikoli nič čutili. Žal pa je takih srečnežev izredno malo. Pri vseh ostalih pa se elastičnost medvretenčne ploščice ali diska zmanjšuje. To pomeni, da če ste nekaj lahko narobe dvignili pri 20. letih brez posledic in to naredite na enak način pri 45. letih, saj ste takrat fizično skoraj enako močni, vsaj za vsakodnevna opravila okoli hiše, obstaja več kot 50% verjetnost, da se bo disk poškodoval. Tako smo pri bistvu problema. Ali je sedaj razlog za poškodbo degeneracija diska ali nepravilna obremenitev? Nepravilna obremenitev! Res je, da je disk slabši, kot je bil nekoč, ampak ne spet tako slab. Nepravilne obremenitve lahko pritisk na disk povečajo tudi za 350 %. Izračunali so, da lahko disk prinese tudi več kot 1 tono obremenitve, če je ta pravilna, Torej lahko ugotovimo, da so lastne napake tiste, ki povečajo obremenitev, da se disk poškoduje. Seveda na magnetno resonanco (MRI slikanje) pa potem zgleda, kot da je disk 'star'.

Glede na odstotek prebivalstva, ki se v nekem obdobju življenja sooči z bolečino v hrbtenici, bi lahko rekli, da le redki te bolečine niso izkusili. Kaj oz. kje po vašem mnenju tiči razlog, da so bolečine v predelu hrbtenice tako pogoste?

Ker ima več kot 80 % svetovnega prebivalstva to težavo, pomeni, da nekaj počenemo sistematično narobe. S tem ne mislim, da preveč sedimo, kar lahko pogosto slišimo. Pravzaprav se s tem dela krivica sedenju. Namreč znano je, da hrbtenica med sedenjem sploh ni tako zelo obremenjena. Vendar to še ne pomeni, da sedenje ni del problema. Da bi razumeli to globalno težavo, se moramo ozreti nazaj v zgodovino, ko se je človek postavil na dve nogi Takrat, je telo obremenil drugače, kot je sprva mati narava predvidela. Najkrajšo je pri tem potegnila hrbtenica, katere mišice so morale prenašati ogromno obremenitev, da telo lahko pravilno deluje. Ko se je človek večino dneva gibal in tako nevede skrbel za uporabo teh mišic, je tudi skrbel za stabilnost hrbtenice. Sedaj pa, ko večino časa sedimo, obhrbteničnih mišic ne krepimo dovolj in postajajo zakrčene. Do tukaj še ni težave. Le-ta se pojavi, ko po osmih urah sedenja v službi in neaktivnosti mišic, nato doma podiramo drevesa, dvigujemo težka bremena ali pa zlagamo posodo v stroj. Vseeno je, ali je breme veliko ali majhno, če je gib nepravilen z vidika hrbtenice in ker mišice zaradi vsakodnevne neaktivnosti ne delujejo, tako kot bi morale, prej ali slej nastopijo bolečine. 

Kdo se po navadi vse obrne na vas, če gledamo na starost, spol in nenazadnje tudi fizično aktivnost posameznika?

Vsi, ko jih dovolj boli. Ni pravil. Od najstnikov, ki imajo težave s skoliozami, posameznikov v dvajsetih, ko preveč in nestrokovno vadijo v fitnesih ali kot posledica športnih poškodb. Do seveda največje skupine ljudi srednjih let, ki so neaktivni ali pa preveč aktivni in imajo za svoj nivo funkcioniranja prešibke stabilizatorje trupa. Druga največja skupina pa so tisti nad 60 let, ko so dejansko degenerativne spremembe tiste, ki narekujejo, kaj posameznik lahko in česa ne sme.  Pri njih pa išče njihove potenciale znotraj omejitev, ki jih imajo in pogosto smo presenečeni, kaj vse se dan da narediti s pravilnimi vajami in natančnostjo. Povečanje kvalitete življenja se ne da meriti v številkah. 

Katere so težave, ki najpogosteje pestijo posameznike, zaradi katerih le-ti poiščejo pomoč?

Najpogostejše so nespecifične bolečina, To pomen, da kljub opravljeni diagnostiki, npr. slikanje z magnetno resonanco (MRI), ne pomaže nič posebnega, kar bi bil lahko jasen vzrok za bolečino, a bolečina se vseeno pojavlja. Torej z drugimi besedami, k nam v največji meri pridejo tisti, ki niso brez bolečin, le-te se jim pojavljajo vedno pogosteje, ampak jim zdravniki rečejo, da niso za operacijo in da naj gredo na kakšno terapijo in delajo vaje. 

Potem imamo zelo veliko težav s hernijami, ki se pogosto lahko zmanjšajo brez operacije. Na tem področju imamo tudi največje uspehe. Veliko je tudi stenoz - zoženj spinalnega kanala in zamikov vretenc ter skolioz. Vsem je skupno to, da lahko s pravilno uporabo stabilizacijskih mišic v vsakodnevnih situacijah izjemno izboljšajo svoje stanje in zmanjšajo bolečine. 

Bolečine se med seboj razlikujejo. Zagotovo je veliko odvisno tudi od tega, ali gre za kronično ali akutno stanje. Kdaj je po vašem mnenju potrebno poiskati pomoč? 

Najbolje bi bilo, da preden se težave sploh pojavijo. Žal pa v praksi to ne deluje. Saj ljudje nismo narejeni, da bi delovali preventivno, ampak želimo popravljati stvari, ko je že nekaj hudo narobe. 

Ob prvem pojavu težav se da še ogromno narediti, in to z izredno malo truda in nekaj spremembami. Bolj, kot bolečina napreduje, nižje po nogi, kot se pojavlja, pogosteje, kot se pojavlja (od nekajkrat letno do 2-krat tedensko), bolj posameznik potrebuje pomoč. 

Zdravniško pomoč je potrebno poiskati takoj, ko čutite bolečino po nogi ali roki, morda mravljinčenje. Sploh pa, če se pojavi zmanjšana moč v nogi ali roki, spremenjen občutek na dotik. Vse to nakazuje na utesnjenost živca, kar je potrebno pregledati in ugotoviti, kje je vzrok in kako resna je zadeva, Naj vas to ne zavede, če se težave po nekaj časa umirijo. Vseeno je dobro, da se ugotovi, kaj je bil vzrok temu, kajti v več kot 80 % se stanje ponovi v relativno kratkem času. Navadno z intenzivnejšo bolečinsko epizodo.

Se strinjate s trditvijo, da bolečine v vratu, ledvenem delu, kolku, nogi ... lahko ali pa po vsej verjetnosti pripisujemo stanju hrbtenice?

Odvisno kako široko gledamo na pojem hrbtenica. Če imamo v mislih tudi mišice, potem definitivno ja. Namreč izredno pogosto so prešibke in premalo aktivne, v mislih imam globoke stabilizatorje hrbtenice. To ne pomeni, da človek ni močan ali da ne more biti športno aktiven. To pomeni, da te mišice, ki so majhne in šibke, ne naredijo svojega dela in ne zavarujejo hrbtenice. V ambulanti se mi je že zgodilo, da je gospa, ki je bila preko 80, izvajala specifične vaje bolje kot 20 letnik, ki resno trenira vsak dan. Seveda je bil mladenič dosti bolj sposoben kot gospa, ampak pri izvedbi majhnih, na videz nepomembnih gibov stabilizacije, pa je bila gospa boljša. Predstavljajte si, kako je mladenič gledal, ko gospe ni mogel slediti. 

Seveda je mladenič to do naslednje terapije popravil in bil dosti boljši in veliko hitreje kot gospa napredoval. Vendar splošna telesna pripravljenost ni zagotovilo, da ne morete imeti težav s hrbtenico, še posebej, če ste preskočili bazične osnove stabilizacije, kar se zgodi v večini primerov. 

Strokovnjaki poudarjate, da je ključ do uspeha v odpravljanju vzroka težav in ne v iskanju kratkoročnih izboljšanj stanja. Zakaj tako mislite?

Vi lahko hodite na masažo, terapije, pijete čaje in obiskujete vedeževalke. Dokler ne boste odstranili vzroka vaših težav, ne bo napredka ali pa bo ta zgolj kratkotrajen. Ko se ukvarjate s posledicami, kar je npr. bolečina v nogi in ne sprostite ali okrepite ledvenega dela, bo le-ta izginila začasno, nato pa se bo ponovno vrnila. Znašli se boste v začaranem krogu. Ko pa ugotovite, zakaj prihaja do bolečine, kako se ji izogniti, kaj početi, da je ponovno ne prikličete, takrat pa se bodo pokazale dolgoročne pozitivne spremembe. 

Dejstvo pa je, da smo ljudje nagnjeni k 'bližnjicam' in najprej vse to preizkusimo in ko nam nič več ne preostane, se sistematično lotimo težave. Točno tako delujemo tudi pri bolečinah v hrbtu, pa bi bilo veliko lažje in učinkoviteje, če bi se že na začetku resno lotili problema. 

Kakšen je vaš način dela? Zagotovo različne diagnoze oz. težave vaših pacientov zahtevajo od vas različne pristope?

Naš pristop je individualen. To nam omogoča, da se vsakemu posebej posvetimo, ugotovimo, za kaj gre, kje so težave, kakšna je diagnoza in kaj posamezniku najbolj ustreza. Vendar se tu naše delo ne zaključi. Tekom procesa učenja paciente spremljamo in jim način dela sproti prilagajamo, glede na odzive njihovega telesa. To nam omogoča, da smo maksimalna učinkoviti. 

Skoraj še bolj pomembno pa je, da naš način dela temelji na učenju. Maj osebni cilj je, da vsi naši pacienti razumejo, za kaj gre in vse skupaj znajo uporabiti v vsakodnevnem življenju. 

Brez tega ne moremo biti uspešni na dolgi rok in ne odstranjujemo vzrokov. Vaje so zgolj orodje, ki posameznika pripelje do stanja vrez bolečin, ampak če tega ne uporablja, ko vstane iz postelje, pobere vilice, odnese smeti, nalaga kovček v avto, se igra z otrokom - potem ne dosežemo želenega cilja. 

Kako oz. ali različne situacije v življenju, kot so drža pri delu, nosečnost, športna aktivnost, dojenje ... vplivajo na zdravje hrbtenice? 

Vsako gibanje vpliva na hrbtenico. Različne življenjske situacije pa še toliko bolj, ker navadno trajajo daljše časovno obdobje. Vzemimo za primer majhnega otroka. Dan staršev se vrti okoli skrbi za otroka in pogosto se ob tem pozabi na lastno zdravje. Kako pa ne, ko pa je pomanjkanje spanca, utrujenost, pogosto predklanjanje, otrok je vedno težji, vedno več je njegovih aktivnosti ... Vse to vodi v povečano obremenitev in žal pogosto tudi v poslabšanje stanja. Veliko je načinov in možnosti, da se temu izognemo. Dejstvo pa je, da vedno nismo sami vsemu kos. Da potrebujemo strokovno pomoč in pogosto zgolj malo, da nas usmerijo na pravo pot.

Kaj lahko vsak posameznik naredi za zdravo in prožno hrbtenico?

Čim več hodi, pogosto prekinja dolgotrajne statično položaje, kot je sedenja v službi, med vožnjo z avtomobilom, občasno izvaja vaje za hrbtenico, naredi kakšno raztezno vajo in si kdaj pa kdaj privošči masažo, da si sprosti napete mišice (seveda pri preverjenem terapevtu). Če je premalo aktivnosti ali so preveč enolične, obišče fitnes, kjer vam lahko svetujejo, kaj je najbolje za vaše telo. Kot vem, imate v Šentjerneju odličen fitnes s pravimi ljudmi. 🙂

Najpomembnejše od vsega pa je, da poslušate svoje telo, Hrbtenica vam bo vedno sporočila, če ji kaj ne paše, z bolečino. Vaša naloga pa je, da ji prisluhnete in naredite to stvar drugače, da se bolečina ne pojavi. 

Pri hrbtenici z 'glavo v zid' ne gre, ali pa če malo stisnem zobe, bo bolje. Ne bo. Slabše bo. Zato je vaša odgovornost, kaj se dogaja z vašo hrbtenico in kako boste zanjo skrbeli sami. Srečno.  

Intervju je izšel v avgustovski številki Šentjernejskega glasila.