Brez razumevanja ni izboljšanja stanja. Poglobimo se v svet anatomije, spoznajmo delovanje hrbteničnih struktur ter kje so najpogostejši vzroki težav.
Osnovni gradniki hrbtenice so vretenca, ki so sestavljena iz kostnega tkiva. Med seboj se po celotni dolžini nadgrajujejo in tvorijo hrbtenično ogrodje. Vsako vretence je oštevilčeno, v grobem jih razdelimo na vratni, prsni in ledveni del ter skupaj zraščeni križnico in trtico.
Vratna (cervikalna) hrbtenica podpira težo glavo in ima največji obseg gibanja. Sestavljena je iz 7 vratnih vretenc (C1 – C7). Povečano gibljivost omogoča oblika vratnih vretenc in zato lahko enostavno premikamo glavo in spremljamo okolico.
Pod vratno hrbtenico so prsna (torakalna) vretenca (Th1 – Th12), ki ščitijo srce. Imajo manjši obseg gibanja od zgornjih in dodatno oporo v rebrih, kar jih naredi dokaj odporne za težave.
Sledi jim 5 ledvenih vretenc (L1 – L5). Ta so največja, saj se tu srečujejo sile iz zgornjega in spodnjega dela telesa.
Ledvena vretenca so najbolj na udaru, saj predstavljajo prehod med gibljivim in negibljivim delom hrbtenice. Ob nepravilnem sedenju in rotacijah se preobremenijo in zato na tem področju največkrat prihaja do bolečin.
5 križnih vretenc (S1 – S5) je zraščenih v kost križnico. Ta je vpeta v medenico. Njena glavna funkcija je povezati hrbtenico s kolčnimi kostmi.
V trtici je od 3 do 5 zraščenih vretenc, ki predstavljajo ostanek repa in kamor se pripenjajo mišice medeničnega dna.
Med kostnimi vretenci so medvretenčne ploščice (diski), ki delujejo kot nekakšni amortizerji hrbtenice in preprečujejo drgnjenje kosti. Diski so ovalne oblike, sestavljata jih pulpozno jedro, ki je 80 % napolnjeno s tekočino, in čvrst vezivni obroč, ki jedro obdaja kot nekakšen zaščitni plašč.
Diski se prehranjuje z vodo in hranili preko gibanja. Po celodnevni obremenitvi se nekoliko sploščijo, med spanjem pa ponovno nahranijo. S starostjo vse bolje izgubljajo sposobnost absorpcije tekočine. Zato se stanjšajo, sploščijo in postanejo bolj dovzetni za poškodbe.
Do težav najpogosteje pride zaradi nepravilnih obremenitev, zaradi katerih jedro pogleda skozi plašč kot nekakšen mehurček (hernija). Kadar pritiska na živčne končiče, to povzroča bolečine.
Najpomembnejša delitev je na globoke in površinske mišice. Površinske mišice trupa so velike in omogočajo gibanje. Te niso pritrjene direktno na hrbtenico in za to ne sodelujejo pri njeni stabilizaciji. Znane so pod vzdevkom six pack. Globoke mišice so majhne, relativno šibke glede na površinske in skrbijo za pravilno postavitev vretenc ob premikih hrbtenice. Pripenjajo se direktno na vretenca in so ključne pri stabilizaciji hrbtenice.Za obe skupino mišic velja, da je pomembno njihovo usklajeno delovanje in ni skrivnost, da je koordinacija hrbteničnih mišic med najbolj zahtevnimi v telesu.
Ligamenti ali vezi so močni vlaknasti trakovi, ki držijo skupaj vretenca, stabilizirajo hrbtenico in ščitijo medvretenčne ploščice. Po celotni dolžini hrbtenice potekajo tri glavne skupine; ligamentum flavum, ki je pritrjen na vsako vretence, sprednja vzdolžna vez (ALL) in zadnja vzdolžna (PLL) vez.
Na zadnji strani vretenc se nahaja votli hrbtenični kanal, ki ščiti najbolj občutljive in pomembne dele telesa. Hrbtenjačo z živčnimi vlakni. Ti v parih izstopajo skozi medvretenčne odprtine in se povezujejo z vsakim delom našega telesa.
Hrbtenjača poteka po spinalnem kanalu, na zadnji strani vretenc, vse od možganskega debla do 1. ledvenega vretenca in meri nekoliko manj kot pol metra. Na koncu hrbtenjače se živčna vlakna ločijo iz snopa in nadaljujejo skozi hrbtenični kanal do trtice, kjer se odcepijo v obe nogi.
Glavna funkcija je prenašanje sporočil. Možgani pošiljajo impulze različnim delom telesa skozi hrbtenjačo, ki omogoči naše gibanje (motorika). Poteka tudi povratna pot, ko posamezni del telesa sporoči možganom, kaj čuti oz. zaznava (senzorika). Prenašanje sporočil poteka preko živcev.Poškodbe hrbtenjače lahko povzročijo ob prenosu informacij izgubo senzoričnih in motoričnih funkcij.
Če pogledamo s strani, ima odrasla hrbtenica naravno krivuljo v obliki črke S. Vratni in ledveni del sta rahlo konkavna, prsni in križni del pa imata nežno konveksno krivuljo.Krivulje so nastale tekom našega razvoja in pomagajo pri ohranjanju ravnotežja, absorpciji šoka in da hrbtenici omogočajo gibanje na način, ki jo najmanj obremenjuje. Imenujemo jih lordoze in kifoze. Nenormalna krivulja ledvene hrbtenice je poudarjena lordoza, imenovana tudi zibanje nazaj. Nenormalna krivulja prsne hrbtenice je kifoza, imenovana tudi grbavost. Nenormalna krivulja iz ene strani v drugo se imenuje skolioza. Zanimivo je, da krivine vkrivine vzdržujejo izključno mišice, kar pomeni, da če te niso dovolj razvite ali so preveč zakrčene, to poveča obremenitev na diske in vretenca.

Diagnostika pri dr. Kerncu je prvi korak na poti do razumevanja in odprave težav s hrbtenico. Med posvetom se pogovorite o svojih bolečinah, pregledate izvide in prejmete strokovno razlago vzrokov težav.
Na podlagi ugotovitev prejmete priporočila in usmeritve, ki vas pod strokovnim vodstvom Re.aktiva vodijo proti dolgoročni rešitvi.
Prijava na posvet z dr. Kerncem
Po prejemu prijave vas bomo poklicali v najkrajšem možnem času, da se dogovorimo za termin.
Z nami ne boste našli le vadbe, ampak skupnost. Z vso odgovornostjo spremljamo stanje posameznikov in se iz odzivov tudi učimo.
Zbrana mnenja nekaterih pacietnov.
Preberite brezplačno e-knjigo dr. Kernca "Umirite bolečine v hrbtu"
POMEMBNE POVEZAVE
NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE
DELOVNI ČAS IN LOKACIJA
Ponedeljek - Petek
8.00 - 19.00
Sobota - Nedelja
Zaprto
Re.aktiv Spine doo
Ambulanta Re.aktiv
Podutiška 92, Ljubljana