Pogovor se seveda prične v popolni idejni temi, brez jasnih razlogov za bolečino. Posameznik pojasni, da ima bolečine v križu, ki so se pojavile same od sebe, nenadoma, brez posebnega razloga. Po nekaj vprašanjih o bolečini dejansko ugotovimo, da nesrečnež resnično ne ve, zakaj ga boli, kaj se je zgodilo …A po približno pol ure pogovora se nepisano pravilo vedno uresniči, sogovornik nenadoma ugotovi, da je dan pred bolečino počel nekaj nenavadnega, delal veliko več kot po navadi, morda celo, da se je rahla bolečina že pojavila, pa jo je popolnoma pozabil, saj ni dolgo vztrajala.Korak za korakom zgodba dobiva svoj vzrok in posledico in identificira aktivnosti, ki bi lahko bile tvegane, ugotovi, da se mu je pa nekaj takega že pojavljalo in nekateri se celo spomnijo koliko časa je težava vztrajala nazadnje.Kakšen preskok v dojemanju situacije! V 30-ih minutah se posameznik iz popolne nevednosti in nerazumljivosti položaja prelevi v nekoga, ki pozna vzroke in logično sklepa glede vzrokov in posledic svojih dejanj za nastanek bolečine. Naj poudarim, da so to laični ljudje, ki nimajo strokovnega znanja s področja bolečin v križu. Pa vendar po 30-ih minutah odlično razmišljajo o vzrokih in posledicah.
Ko prikličemo spomine
Vzrok za nenaden preskok v razmišljanju je zgodovina težav z bolečinami v križu. Ljudje se bolj ali manj preko celotnega življenja srečujemo z bolečinami v križu. Nekateri pogosteje kot drugi, pa vendar je to naš davek hoje po dveh nogah in vedno bolj tudi davek neaktivnega načina življenja.
Bolečine se nenadno pojavijo zgolj v primeru nesreče ali padca. V teh primerih je vzrok znan in jasen. Petmetrskega padca padca is drevesa ne pozabiš. Zelo hitro pa pozabiš nekajdnevno bolečino, ki se je zgodila enkrat ali morda večkrat že dolgo nazaj.
Nekateri se celo zaupajo, da so zaradi bolečin pričeli z vadbo, ki jim je odpravila bolečine, vendar pa, ko se je stanje izboljšalo, so na vse skupaj pozabili. Takšne dogodke navadno prikličejo v spomin po pol urnem pogovoru in jasno je, da se bolečina ni pojavila prvič.
Prav tako se bolečina ne pojavi nenadno, ampak postopno, stopnjujoče. Najprej z drobnimi opozorilnimi znaki, ki jih pogosto prezremo. Vam je morda katera od navedenih situacij znana?
Zakrčenost mišic po napornem dnevu, ki se nadaljuje tudi naslednji dan, delate na vrtu in čutite zakrčenost v hrbtu, pa si še ne vzamete odmora, saj imate samo še malo do konca in delo kar traja in traja, v službi vam je že pred malico neugodno v stolu in ker imate ogromno dela vseeno vztrajate brez bistvenega premika vse do konca delavnika, če neprijeten občutek v hrbtu ne izgine, vzamem tablet in je bolje?
Prisluhnimo samemu sebi
S stopnjevanjem napak ali prekrškov pri gibanju se stopnjuje tudi bolečinski odziv telesa, ki sporoča, da je nekaj narobe. Najprej v obliki kratkotrajnih in rahlih bolečin, ki s časoma postajajo intenzivnejše in dolgotrajne. Žal prepogosto prihaja do situacije, ko so bolečine zelo hude ali do strukturnih sprememb, kot so herniacije, pri katerih je potrebno veliko časa in truda za izboljšanje stanja.
Z zgodnejšim ukrepanjem, predvsem zaznavanjem manjših težav in odpravo teh, se porabi veliko manj časa, spremembe na bolje so hitre in učinkovite. Vendar z ne smemo spregledati opozorilnih znakov, ki nam jih jasno sporoča telo preko bolečine.
Samo »poslušati« se je potrebno.
Od nas je odvisno kdaj bomo zaznali težave in se jim resno posvetili. Za to ni potrebno biti strokovnjak – zgolj poslušajte svoje telo in iščite načine, ki ne povzročajo bolečine. S tem boste v prvi vrsti izostrili zaznavanje telesa, kar pomeni da boste tudi hitreje ukrepali in posledično bolečine ne bodo tako intenzivne …
Z iskanjem rešitve, pravega položaja, prilagajanja dela v izogib bolečini, pa boste širili bazo svojega znanja o tem, kaj lahko počnete in česa ne smete in kaj je za vas primerno in kaj ne. Če boste to počeli, ko bodo bolečine majhne, do večjih težav sploh ne bo prišlo. Tako boste spremenili svoje delovanje, ki ne bo šlo po poti spregledovanja opozorilnih znakov, ampak boste lahko sami zase naredili nekaj koristnega.
Nasveti:
-poslušajte svoje telo,
-ne spreglejte opozorilnih znakov,
-spreminjajte način delovanja, tako da vam le-to ustreza.
