V našem nizu člankov spoznavamo hrbtenico na enostaven in razumljiv način. V preteklem tednu smo se posvetili vretencem, tokrat bomo podrobneje predstavili povezavo med vretenci, medvretenčno ploščico oziroma disk.
Naša želja je, da boste lažje razumeli kaj se dogaja v hrbtenici in zakaj prihaja do bolečin. Kot pravi rek: »V znanju je moč« to tukaj še posebej drži in ne bodite presenečeni, če boste po prebiranju člankov opazili napake in pričeli uvajati majhne spremembe v vaš vsakdan.
Razumevanje nas vodi do napredka in naj prihajajoči članki pomagajo pri napredku v obliki zmanjšanje bolečine.
Medvretenčna ploščica – disk
Disk povezuje med seboj dve vretenci in jima omogoča gibanje. Poleg gibanja imajo diski še nalogo blažilca pritiska na hrbtenico. Pri tistih, kjer ta funkcija ne deluje tako kot bi morala, nastopijo težave, bolečine.
Odpraviti jih je mogoče z razumevanjem vzrokov težav in zgradba diska je najprimernejši začetek. Disk je v veliki večini sestavljena iz vode. Ker je voda nestisljiva snov v disku deluje kot blažilec pritiska na hrbtenico. Predstavljajte si, da je disk majhen mehurček na plastični foliji, v katero so oviti občutljivi predmeti, ki jih pošiljate preko pošte.
Navadno se otroci zelo zabavajo med njihovim pokanjem. Ko mehurček nežno pritisnemo s prstom, ta ne poči, le spremeni se in zmanjša naš pritisk. Enako je, ko na disk pritiskata vretenci. Stiskanje in sproščanje diska povzroči že vsakršno gibanje telesa, in to je potrebno, saj se le na tak način disk prehranjuje. To je tudi eden od razlogov, zakaj je hoja tako blagodejna za tiste z bolečinami v križu, saj z vsakim korakom blago »zmasirajo« disk.
Predvidevam, da boste vedeli, kaj se zgodi, če osem ur sedimo v bolj ali manj nepremičnem položaju, denimo za računalnikom v službi. Diski niso primerno prepojeni z vodo, ker so ves čas obremenjeni, pod samo enim kotom. Vrnimo se na naš plastičen mehurček. Če ga pritisnemo zgolj z ene strani, se bo na tej strani sploščil, na drugi pa izbočil.
Ker se voda v disku ne stisne, se z njim zgodi enako. Osem ur takšnega položaja nikakor ne vpliva ugodno, še zlasti, če imamo v mislih, da se to ponavlja dan za dnem, in to več let … Takšne stvari privedejo do degenerativnih sprememb diska.
Degenerativne spremembe pomenijo, da disk ni več tako prožen oziroma elastičen in lažje se zgodi, da zaradi obremenitve zunanja plast diska poči. S tem disk nima več gladke ovalne oblike, ampak iz razpoke pogleda vsebina diska. Ta »mehurček« imenujemo herniacija. Le-ta ni boleča in posameznik tega ne opazi. Disk zgolj izgubi nekaj svoje nosilne sposobnosti.
Težava nastopi, če se ta »mehurček« dotika živčne korenine ali hrbtenjače. Na žalost je to dokaj verjetno, saj živčne korenine izhajajo iz hrbtenjače tik ob diskih in sprememba oblike diska povzroči pritisk na živčno korenino. To pa povzroči bolečino. Večji kot je pritisk, večja je bolečina. Z drugimi besedami, bolj kot stisnemo poškodovan ali degeneriran disk, več vsebine diska se iztisne iz njega, »mehurček« se poveča in s tem se poveča tudi bolečina. Do takšne težave navadno pride zaradi prevelike in napačne obremenitve na hrbtenico oziroma na njen povezovalni člen – disk.
Pogosto kdo potoži, da ni naredil nič narobe in ga je »uščipnilo« v križu. Pove, da se je zjutraj zgolj vstal in se je pojavila ostra in pekoča bolečina. V takšnem primeru ni šlo za preveliko obremenitev. Vzrok za težavo je ponovno nestisljivost vode v disku. Za lažje razumevanje in posledično preventivo pred takšnim dogodkom si moramo predstavljati sosledje dogodkov.
Modrost jutranjega vstajanja
Predvidevam, da ste že slišali, da smo zjutraj nekoliko večji kot zvečer. »Zrastemo« zaradi povečanja vsebine vode v diskih in tako je vsak disk nekoliko večji kot zvečer. Diskov je veliko in skupni seštevek lahko zaznamo. Ker med spanjem diski niso obremenjeni, se napolnijo z vodo in hranljivimi snovmi.
Predstavljajte si gobico za pomivanje posode, ki je maksimalno napolnite z vodo. Gobica vodo drži, vendar nekaj vode izteče že ob najmanjšemu dotiku. Tako so vaši diski videti zjutraj.
Če prehitro in naravnost vstanete, sila telesa nenadno stisne prenapolnjene diske in voda ne mora postopno izstopiti. Ker je vode preveč in se ne stisne, popusti disk. Poči. Od tukaj naprej se zgodi enako, kot sem opisal v prejšnjem odstavku.
V izogib takšnim situacijam predlagam, da če je le možno, da si, preden vstanete, vzamete čisto malo časa. Rahlo se pretegnite, prekotalite se na en in drug bok, nato nežno nekajkrat napnete trebušno votlino, pokrčite nogi in nekajkrat malo obrnete medenico. S tem boste aktivirali mišice in postopno iztisnili vodo iz diskov.
Najpomembnejše pa je, da vstanete preko boka! Tudi tisti, ki nimate težav v hrbtu, nikar ne vstajajte direktno v sedeči položaj, saj se tam ustvarijo velike sile na ledveni del in telo zjutraj nikakor ni pripravljeno, da bi to obremenitev preneslo. Zato se vsa sila prenese na diske, ki so sicer izjemno vzdržljivi, vendar prej ali slej ob nepravilnem delovanju popustijo.
Ohranjanje diskov je v veliki meri odvisno od tega kaj počnemo. Torej lahko sami ogromno naredimo za izboljšanje ali poslabšanje njihovega stanja. Pomembno je vedeti, da ko se disk poškoduje, se ne bo zacelil. Zato je vredno razumeti, kako deluje in primerno skrbeti zanj. Pravilno delovanje ni zahtevno, mora zgolj biti del našega vsakdana in tako bomo najučinkovitejše skrbeli za svojo hrbtenico.
To je naš drugi korak k razumevanju težav v hrbtenici. Za vretenci in diskom, se bomo v prihodnjem članku posvetili hrbtnim mišicam. Te povzročajo večino bolečin v križu in z razumevanjem in pravilnim delovanjem si lahko prihranite marsikatero težavo. Lepo vabljeni k branji in širitvi našega znanja.
