Prekinitveni post je v zadnjih letih med bolj priljubljenimi načini prehranjevanja. In čeprav veliko govorimo o tem, KAJ JEMO, je prav tako pomembno, KDAJ JEMO in ali način prehranjevanja, ki smo ga izbrali, ustreza našemu telesu.
Sama se držim preprostega pravila: najmanj 12 ur brez hrane. Brez izgovorov. 🙂 Opažam, da mi takšen način prehranjevanja ustreza in pozitivno vpliva na moje počutje. Zame prekinitveni post ni dieta niti način za hitro izgubo kilogramov, ampak predvsem bolj strukturiran način prehranjevanja, ki ga prilagajam svojemu vsakdanu in potrebam telesa. Seveda pa to ne pomeni, da je primeren za vsakogar.*
Zato bi z vami rada delila nekaj svojih izkušenj in nasvetov, ki vam bodo v pomoč, če razmišljate o prekinitvenem postu.
Ena od stvari, na katero bi vas rada opozorila, je, da pri prekinitvenem postu ni pomembno samo, koliko ur ne jeste, ampak tudi, kaj pojeste v času, ki je namenjen prehranjevanju. Lahko se namreč brez večjih težav držite 16-urnega posta, potem pa v preostalih osmih urah pojeste vse, kar vam pride pod roke. In prav tu se lahko hitro zalomi.
Prekinitveni post namreč ne pomeni, da lahko jeste karkoli samo zato, ker jeste v določenem časovnem oknu. Še vedno je pomembno, da telesu zagotovite dovolj beljakovin, kakovostnih maščob, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov.
Če se za prekinitveni post odločite predvsem zato, da bi čim hitreje izgubili nekaj kilogramov, boste morda razočarani. Prekinitveni post sam po sebi namreč ni čudežna metoda za hujšanje. Lahko vam pomaga pri urejanju prehranjevalnih navad, vendar je pomembno tudi, kaj in koliko pojeste.
Skratka, čeprav govorimo o postu, ne smemo pozabiti na osnove uravnotežene prehrane.
Za začetek je dovolj, da se držite preprostega pravila: 12 ur brez hrane. Če na primer večerjate ob 19. uri, naslednji dan zajtrkujete ob 7. uri. Ker velik del tega časa prespite, takšen način prehranjevanja precej lažje vključite v svoj vsakdan.
Ko se na takšen ritem navadite, lahko čas brez hrane nekoliko podaljšate. To naredite tako, da večerjate nekoliko prej ali pa zajtrk prestavite na poznejšo uro. Tako pridete do 14 ali 16 ur posta. Eden bolj poznanih načinov je 16/8, kar pomeni, da 16 ur ne jeste, preostalih osem ur pa imate na voljo za prehranjevanje.
Sama se v povprečju postim približno 17 ur, petkrat mesečno pa post podaljšam na 20 ur, pri čemer upoštevam tudi svoj menstrualni cikel. To je moj osebni način prehranjevanja, ki sem ga prilagodila sebi, in ne pravilo, ki bi se ga morali držati tudi vi.
Daljši post ni nujno tudi boljši post. Pomembno je predvsem, da spremljate svoje počutje in najdete ritem, ki vam ustreza. Eden od pozitivnih učinkov, ki jih sama opažam pri prekinitvenem postu je, da lažje prepoznam, kaj mojemu telesu koristi. Bolj mi prija zdrava, polnovredna hrana, manj pa čutim potrebo po prigrizkih in impulzivnem prenajedanju.
Naše telo iz hrane dobi energijo, ki jo potrebuje za vsakodnevno delovanje. Nekaj je porabi takoj, nekaj pa shrani za pozneje. Pri tem ima pomembno vlogo inzulin, hormon, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi.
Ko nekaj časa ne jemo, se raven inzulina običajno zniža, telo pa začne v večji meri uporabljati energijo, ki jo ima shranjeno, med drugim tudi maščobne zaloge. Pri daljšem postu lahko jetra iz maščob proizvajajo tudi ketone, ki jih telo uporablja kot dodaten vir energije.
Pravzaprav gre za povsem naraven proces, ki se v našem telesu dogaja vsak dan. S prekinitvenim postom samo podaljšamo čas med obroki, telo pa se v tem času prilagaja in uporablja energijo, ki jo ima na voljo.
Med postom je pomembno, da popijete dovolj tekočine. Najboljša izbira je voda, lahko pa pijete tudi nesladkan čaj ali črno kavo. Pri tem je dobro vedeti, da z dodajanjem sladkorja ali mleka v telo vnašate dodatno energijo.
Če ste vajeni jutranje kave z mlekom, je lahko prav to ena večjih sprememb pri uvajanju prekinitvenega posta. 🙂 A tudi tukaj ni treba komplicirati. Pomembno je, da razumete osnovna pravila in jih prilagodite svojemu vsakdanu.
Ker se pri svojem delu vsak dan srečujem z ljudmi, ki imajo težave s hrbtenico, dobro vem, kako pomembna sta gibanje in ohranjanje mišične moči. Zato bi rada poudarila, da prekinitveni post ni isto kot stradanje. Njegov namen ni, da bi telo prikrajšali za hrano in pri tem izgubljali mišično maso, ampak da prehranjevanje razporedite v določen čas dneva.
Seveda pa morate tudi pri prekinitvenem postu poskrbeti, da vaše telo dobi dovolj energije in hranil za vadbo, ohranjanje mišic in regeneracijo. Če jeste premalo, lahko sčasoma izgubljate tudi mišično maso, česar si zagotovo ne želite.
Nekaterim vadba na tešče ustreza, drugi imajo več energije, če pred vadbo nekaj pojedo. In kaj je boljše? Kot vedno je moj odgovor – odvisno. 🙂 Še posebej pri intenzivnejši vadbi ali vadbi za moč je pomembno, da upoštevate svoje počutje in prehranske potrebe.
Prekinitveni post naj se prilagaja vašemu življenju, ne pa da morate vse svoje življenje prilagoditi postu.
Sama sem pri prekinitvenem postu našla ritem, ki mi ustreza in ga po potrebi prilagajam svojemu počutju. Včasih se postim dlje, drugič manj, saj se tudi naše potrebe in navade s časom spreminjajo. Jeseni imam na primer raje tople, nasitne obroke, spomladi in poleti pa mi bolj prija nekoliko lažja, sveža hrana.
Pomembno vlogo pri prehranjevanju ima tudi naš cirkadiani ritem, notranja biološka ura, ki je povezana z izmenjavanjem dneva in noči ter vpliva na presnovo. Naše telo namreč hrane ne presnavlja povsem enako zjutraj in zvečer. In prav zato je pri prekinitvenem postu pomembno tudi, kako obroke razporedimo čez dan.
Tako kot pri vadbi tudi pri prehranjevanju ni ene formule, ki bi delovala za vse. Zato se mi zdi pomembno, da najdete način, ki vam ustreza in ga lahko ohranite na dolgi rok.
In če začnete z 12 urami brez hrane, je to lahko povsem dovolj. Brez izgovorov, pa tudi brez pretiravanja. 🙂
Napisala: Irena Skuk
Opomba: Prekinitveni post ni primeren za vsakogar. Nosečnice, doječe matere, ljudje z motnjami hranjenja ali njihovo zgodovino ter osebe z določenimi zdravstvenimi stanji oziroma tisti, ki jemljejo zdravila, ki lahko povzročijo prenizek krvni sladkor, naj se pred začetkom posvetujejo z zdravstvenim strokovnjakom.
Re.aktiv Spine, d.o.o.
DŠ: 69544948
MŠ: 8396680000
info@re.aktiv.si
+386 40 688 055
POMEMBNE POVEZAVE
NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE
DELOVNI ČAS IN LOKACIJA
ponedeljek - petek:
8.00 - 19.00
sobota - nedelja:
zaprto
Ambulanta Re.aktiv
Podutiška 92, Ljubljana
