Ko vas boli hrbet, verjetno najprej pomislite na vaje, fizioterapijo, masažo ali protibolečinsko tableto. Kaj pa prehrana in prehranski dodatki?
Na posvetih dobim tudi vprašanja, ali lahko pri težavah s hrbtenico pomaga magnezij, ali je smiselno jemati vitamin D in kaj je s kolagenom, ki ga danes najdemo skoraj povsod.
Moj odgovor je običajno podoben: prehranski dodatki sami po sebi ne bodo odpravili bolečine v hrbtu. Lahko pa so del širše podpore telesu, predvsem takrat, ko določenega hranila ne dobimo dovolj.
Poglejmo, kaj ima pri zdravju mišic, kosti in živčevja dejansko smisel.
Vitamin D pogosto povezujemo predvsem z zdravjem kosti. In to z razlogom. Telesu pomaga pri absorpciji kalcija ter sodeluje pri normalni mineralizaciji kosti. Pomemben pa je tudi za normalno delovanje mišic in živčevja.
Če ga je premalo, se lahko pomanjkanje med drugim kaže tudi z mišično oslabelostjo in bolečinami.
To pa še ne pomeni, da bo dodajanje vitamina D avtomatično pomagalo vsakomur, ki ga boli hrbet. Če so njegove vrednosti ustrezne, več ni nujno bolje.
Vitamin D lahko dobimo s prehrano, nekaj ga telo tvori tudi ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Kadar obstaja sum na pomanjkanje, je smiselno preveriti vrednosti in se o dodajanju posvetovati z zdravnikom ali drugim ustreznim zdravstvenim strokovnjakom.
Če vas pogosto »zateguje«, ste verjetno že slišali nasvet: vzemi magnezij.
Magnezij res sodeluje pri številnih procesih v telesu. Pomemben je za normalno delovanje mišic in živčevja, sodeluje pri krčenju mišic in ima vlogo tudi pri zdravju kosti.
Vendar tukaj velja podobno kot pri vitaminu D: magnezij ni protibolečinska tableta za hrbet.
Preden posežete po dodatku, poglejte tudi na krožnik. Dobri viri magnezija so oreščki, semena, stročnice, polnozrnata žita in zelena listnata zelenjava. Če ga s prehrano dobite dovolj, dodatek morda sploh ni potreben.
Omega-3 maščobne kisline so pomemben del celičnih membran in sodelujejo pri nastajanju signalnih molekul, ki med drugim uravnavajo tudi vnetne procese v telesu. Najdemo jih predvsem v mastnih ribah, kot so losos, sardine in skuša, rastlinski viri omega-3 pa so na primer lanena in chia semena ter orehi.
Toda tudi tukaj bi bil previden pri velikih obljubah.
Če vas boli križ, kapsula omega-3 ne bo odpravila vzroka vaših težav. Smiselneje je nanjo gledati kot na del kakovostne prehrane in skrbi za splošno zdravje, ne kot na zdravljenje bolečine v hrbtu.
Kolagen je ena glavnih strukturnih beljakovin našega telesa in je prisoten v vezivnih tkivih, kosteh, hrustancu in drugih strukturah. Zato ni presenetljivo, da so kolagenski dodatki postali zelo priljubljeni.
Vendar pri bolečinah v hrbtu zgodba ni tako preprosta, da bi lahko rekli: obrabljen disk + kolagen = obnovljen disk.
Telo za tvorbo lastnega kolagena potrebuje ustrezna hranila, predvsem dovolj beljakovin in vitamin C. Zato bi pred posameznim dodatkom vedno pogledal širšo sliko prehrane. Kolagenski dodatek je lahko del prehrane, ne bi pa od njega pričakoval, da bo sam po sebi »obnovil« hrbtenico ali odpravil bolečine.
Pri težavah s hrbtenico se pogosto pogovarjamo tudi o živcih, predvsem kadar se bolečina širi v nogo ali roko, se pojavijo mravljinci ali drugi nevrološki simptomi.
Pri tem imajo določeni vitamini skupine B pomembno vlogo pri normalnem delovanju živčevja. Vitamin B12 je na primer potreben za normalno delovanje centralnega živčnega sistema, njegovo pomanjkanje pa lahko povzroči tudi nevrološke težave, kot so mravljinčenje ali odrevenelost.
Vendar to ne pomeni, da je vitamin B rešitev za išias ali hernijo. Če pomanjkanja ni, dodajanje vitamina samo po sebi ne odpravi mehanskega vzroka težave.
Če bi moral iz vsega tega izpostaviti eno stvar, bi bila ta zelo preprosta:
Preden kupite naslednjo škatlico prehranskih dodatkov, poglejte, kaj je vsak dan na vašem krožniku.
Raznolika prehrana z dovolj beljakovinami, zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi živili, kakovostnimi maščobami, oreščki, semeni in ribami telesu zagotavlja veliko tega, kar potrebuje za normalno delovanje mišic, kosti in živčevja.
Prehranski dodatki imajo svoje mesto, predvsem kadar s prehrano določenih hranil ne dobimo dovolj ali je ugotovljeno pomanjkanje. Niso pa bližnjica.
In predvsem: noben prehranski dodatek ne more nadomestiti gibanja.
Pri bolečinah v hrbtu je pomembno razumeti, zakaj se težava pojavlja.
Je telo premalo obremenjeno ali preobremenjeno? So določene mišice šibke? Je težava v načinu gibanja? Se bolečina pojavlja po dolgotrajnem sedenju? Se širi v nogo? Kaj jo poslabša in kaj umiri?
To so vprašanja, ki nam povedo bistveno več kot pogled na polico s prehranskimi dodatki.
Zato pri težavah s hrbtenico vedno gledamo širšo sliko: ustrezno gibanje, postopno krepitev, vsakodnevne obremenitve, regeneracijo in prehrano.
Prehranski dodatki so lahko majhen košček te sestavljanke. Nikakor pa ne cela slika.
dr. Dejan Kernc
POMEMBNE POVEZAVE
NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE
DELOVNI ČAS IN LOKACIJA
ponedeljek - petek:
8.00 - 19.00
sobota - nedelja:
zaprto
Ambulanta Re.aktiv
Podutiška 92, Ljubljana
