Poslušati telo je nasvet, ki ga pogosto slišimo, ko se pojavijo bolečine, napetosti ali občutek, da nas telo ne podpira več tako, kot bi si želeli. A kakor preprosto se to sliši, je v resnici dokaj težko temu slediti. Toliko bolj, ko se nam pojavijo težave s hrbtenico in je naš fokus na drži, pravilnem gibanju, aktivaciji mišic – na stanje živčnega sistema pa po navadi pozabimo.
Tudi sicer so navodila stroke dokaj tehnično usmerjena. Pazite na držo. Pazite na gibanje. Gibajte se pravilno. Ne obremenjujte ene strani bolj kot druge. Bodite pozorni na izvedbo vaj. In gredo po navadi v smeri:
Vse to je seveda pomembno, saj telo potrebuje ustrezno podporo, mišice potrebujejo moč, sklepi potrebujejo gibljivost, hrbtenica pa občutek stabilnosti in varnosti.
A samo tehnična izvedba ni vedno dovolj.
Pri bolečinah v križu, vratu ali hrbtu ne gre le za nekaj “mehanskega”. Pomemben del celotne slike je tudi stanje našega živčnega sistema.
Vsak dan se srečujemo z izzivi. Ne glede na to, ali so majhni ali veliki, jih naše telo zazna. Hitenje, odgovornosti, pritiski, skrb, pomanjkanje spanja, čustvena napetost, pa občutek, da moramo biti ves čas v pogonu, nas spravljajo v stanje stresa.
Stres ni samo miselni ali čustveni odziv. Je predvsem telesni odziv.
Naše telo se nanj odzove s fizičnimi simptomi, ki jih vsi poznamo. Pri težavah s hrbtenico se kažejo kot:
Če pogledamo širše, pa se lahko preobremenjen živčni sistem kot nespečnost, anksioznost, zadrževanje diha ali plitko dihanje, razbijanje srca, občutek notranjega nemira, vnetni odzivi, utrujenost, težave z regeneracijo.
Telo nam torej ves čas nekaj sporoča. Vprašanje pa je, ali ga znamo slišati.
Pogosto slišimo stavek: “Poslušaj svoje telo.”
In res je, poslušati telo je eden najpomembnejših korakov pri vračanju v ravnovesje. Toda v družbi, ki nas ves čas spodbuja k produktivnosti, učinkovitosti in zaposlenosti, je poslušati telo veliko lažje reči kot dejansko uresničiti.
Navajeni smo iti čez sebe. Navajeni smo ignorirati utrujenost. Navajeni smo zadržati dih, stisniti zobe in nadaljevati. Pogosto se ustavimo šele takrat, ko nas telo ustavi samo z bolečino, izčrpanostjo ali občutkom, da ne zmore več.
Zato je pomembno, da si začnemo postavljati drugačna vprašanja:
Da bi ponovno vzpostavili ravnovesje, moramo najprej razumeti, kaj se v telesu dogaja. Pri tem ima pomembno vlogo avtonomni živčni sistem, predvsem njegovi dve veji: simpatični in parasimpatični živčni sistem.
Ko se počutimo varno, umirjeno in stabilno, je bolj aktiven parasimpatični živčni sistem.
To je del živčnega sistema, ki podpira vsakodnevno delovanje telesa v stanju umirjenosti. Omogoča nam, da sprošeno dihamo, mirnejši utrip srca, prebavo hrane, spanje, okrevanje, regeneracijo.
To je stanje, v katerem telo ne porablja vse energije za preživetje, ampak jo lahko usmeri v obnovo.
Za hrbtenico je to izjemno pomembno. Mišice se v stanju umirjenosti lažje sprostijo. Dihanje postane bolj globoko in enakomerno. Telo dobi občutek varnosti, zaradi česar se zmanjšajo napetosti, ki pogosto spremlja bolečine v križu, vratu ali hrbtu.
Ko telo zazna nelagodje, nevarnost, grožnjo ali stres, se aktivira simpatični živčni sistem.
To je del živčnega sistema, ki nas pripravi na akcijo. Njegova naloga je, da nas v trenutku mobilizira in pripravi na beg ali boj. V naravi je to izjemno pomemben mehanizem, saj nam pomaga preživeti nevarne situacije.
Ko se aktivira simpatični živčni sistem, se v telesu pojavi pospešeno dihanje, povečano izločanje adrenalina in kortizola, trzanje mišic, razbijanje srca, težje umirjanje, večja občutljivost na bolečino.
Težava nastane, ko ta sistem ni aktiven samo ob resnični nevarnosti, ampak skoraj ves čas.
Ker živimo v obdobju, kjer je stres del vsakdana, je simpatični živčni sistem pri mnogih ljudeh pogosto preveč aktiven. Telo je v stalni pripravljenosti, čeprav ne bežimo pred dejansko nevarnostjo. Bežimo pred roki, obveznostmi, pričakovanji, skrbmi, odgovornostmi in lastnim občutkom, da moramo ves čas delovati.
Dolgotrajna aktivacija simpatičnega živčnega sistema lahko telo pripelje v stanje preobremenjenosti. Sčasoma se pojavijo utrujenost, slabša regeneracija, občutek izčrpanosti, večja dovzetnost za vnetja in bolečine. Pa tudi bolečine v križu, vratu in hrbtu.
Ko je telo pod stresom, se mišice nezavedno zategnejo. To je zaščitni odziv, s katerim se telo pripravi na akcijo. Ramena se dvignejo, vrat se skrajša, čeljust stisne, dihanje postane plitvo.
Če se to zgodi občasno, ni nujno težava. Telo se zna po stresu vrniti nazaj v ravnovesje.
Če pa takšno stanje traja predolgo, mišice ostanejo v povišani napetosti. Hrbtenica ima manj prostora za gibanje, določene mišice prevzamejo preveč obremenitve, druge premalo. Dihanje ne podpira več gibanja, ampak ga omejuje.
Zato pri težavah s hrbtenico ni dovolj, da se vprašamo samo: “Ali pravilno izvajam gib?”
Vprašati se moramo tudi:
Poslušati telo ni le fraza.
Pravilna izvedba vaj, dobra drža in ustrezno gibanje so pomembni, a telo ni samo skupek mišic, sklepov in kosti. Povezan je tudi z živčnim sistemom, čustvi, utrujenostjo, spanjem in vsakodnevnim stresom.
Zato je pri odpravljanju težav s hrbtenico pomembno, da ne popravljamo samo položaja telesa, ampak tudi način, kako poslušati telo, da ne doživlja obremenitev.
Včasih ne potrebuje močnejše vaje, ampak počasnejši tempo. Včasih ne potrebuje več aktivacije, ampak več občutka varnosti. Včasih ne potrebuje dodatnega nadzora, ampak boljše dihanje. In včasih bolečina ni znak, da je telo šibko, ampak da je že predolgo v stanju pripravljenosti.
Deinitivno poslušati telo ne pomeni analizirati vsak občutek. Pomeni le, da zaznamo signale, ki nam jih telo pošilja:
To so majhni, a pomembni podatki. Pomagajo nam razumeti, ali telo potrebuje gibanje, počitek, umiritev, podporo ali drugačen pristop.
Pri hrbtenici zato ne gre samo za vprašanje pravilne drže. Gre za odnos do telesa. Gre za sposobnost, da prepoznamo, kdaj je telo v ravnovesju in kdaj je v stanju preobremenjenosti.
Bolečine v hrbtenici niso vedno samo posledica nepravilnega gibanja ali slabe drže. Pogosto so povezane tudi s tem, kako dolgo je naše telo izpostavljeno stresu in v kakšnem stanju je naš živčni sistem.
Zato je pri odpravljanju težav pomembno združiti oboje: kakovostno gibanje in uravnavanje živčnega sistema. Hrbet potrebuje moč, stabilnost in gibljivost. A potrebuje tudi dih, sprostitev, regeneracijo in občutek varnosti.
Ko začnemo poslušati telo, bolečina ni več samo nekaj, kar želimo utišati. Postane sporočilo, ki nam pomaga razumeti, kaj telo v resnici potrebuje.
dr. Dejan Kernc
Re.aktiv Spine, d.o.o.
DŠ: 69544948
MŠ: 8396680000
info@re.aktiv.si
+386 40 688 055
POMEMBNE POVEZAVE
NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE
DELOVNI ČAS IN LOKACIJA
ponedeljek - petek:
8.00 - 19.00
sobota - nedelja:
zaprto
Ambulanta Re.aktiv
Podutiška 92, Ljubljana
