Poslušati telo je nasvet, ki ga pogosto slišimo, ko se pojavijo bolečine, napetosti ali občutek, da nas telo ne podpira več tako, kot bi si želeli. A čeprav se sliši preprosto, je v praksi pogosto veliko težje. Še posebej pri težavah s hrbtenico, kjer se hitro osredotočimo samo na držo, pravilno gibanje in aktivacijo mišic, pozabimo pa, da pomembno vlogo igra tudi stanje našega živčnega sistema.
Ob pojavu težav s hrbtenico je prvo navodilo stroke pogosto zelo tehnično usmerjeno. Pazite na držo. Pazite na gibanje. Gibajte se pravilno. Ne obremenjujte ene strani bolj kot druge. Bodite pozorni na izvedbo vaj.
Navodila gredo po navadi v smeri:
Vse to je pomembno. Tehnična izvedba gibanja ima pri odpravljanju bolečin in težav s hrbtenico svojo vlogo. Telo potrebuje ustrezno podporo, mišice potrebujejo moč, sklepi potrebujejo gibljivost, hrbtenica pa potrebuje občutek stabilnosti in varnosti.
A redko boste slišali, da samo tehnična izvedba ni vedno dovolj.
Pri bolečinah v križu, vratu ali hrbtu se namreč pogosto ne dogaja samo nekaj “mehanskega”. Ne gre vedno samo za to, da je mišica šibka, sklep premalo gibljiv ali drža nepravilna. Zelo pomemben del celotne slike je tudi stanje našega živčnega sistema.
Sestavni del odprave bolečin in težav je zato tudi spremljanje, razumevanje in uravnavanje živčnega sistema.
Vsak dan se srečujemo z različnimi izzivi. Nekateri so veliki, drugi majhni, a telo jih vseeno zazna. Hitenje, odgovornosti, pritiski, skrb, pomanjkanje spanja, čustvena napetost, občutek, da moramo ves čas nekaj opraviti, vse to lahko telo spravi v stanje stresa.
In stres ni samo miselni ali čustveni odziv. Stres je tudi telesni odziv.
Naše telo se nanj odzove s fizičnimi simptomi, ki jih do neke mere poznamo vsi. Pri težavah s hrbtenico so najpogosteje prisotni:
Če pogledamo širše, pa se lahko preobremenjen živčni sistem kot nespečnost, anksioznost, zadrževanje diha ali plitko dihanje, razbijanje srca, občutek notranjega nemira, vnetni odzivi, utrujenost, težave z regeneracijo.
Telo nam torej ves čas nekaj sporoča. Vprašanje pa je, ali ga znamo slišati.
Pogosto slišimo stavek: “Poslušaj svoje telo.”
In res je, poslušati telo je eden najpomembnejših korakov pri vračanju v ravnovesje. Toda v družbi, ki nas ves čas spodbuja k produktivnosti, učinkovitosti in zaposlenosti, je poslušati telo veliko lažje reči kot dejansko uresničiti.
Navajeni smo iti čez sebe. Navajeni smo ignorirati utrujenost. Navajeni smo zadržati dih, stisniti zobe in nadaljevati. Pogosto se ustavimo šele takrat, ko nas telo ustavi samo z bolečino, izčrpanostjo ali občutkom, da ne zmore več.
Zato je pomembno, da si začnemo postavljati drugačna vprašanja:
Da bi ponovno vzpostavili ravnovesje, moramo najprej razumeti, kaj se v telesu dogaja. Pri tem ima pomembno vlogo avtonomni živčni sistem, predvsem njegovi dve veji: simpatični in parasimpatični živčni sistem.
Ko je telo v ravnovesju, ko se počutimo varno, umirjeno in stabilno, je bolj aktiven parasimpatični živčni sistem.
To je del živčnega sistema, ki podpira vsakodnevno delovanje telesa v stanju umirjenosti. Omogoča nam, da dihamo bolj sproščeno, da srce bije mirneje, da lahko prebavljamo hrano, spimo, okrevamo in se regeneriramo.
Ko je parasimpatični živčni sistem dobro aktiven, telo lažje podpira procese, kot so umirjeno dihanje, mirnejši srčni utrip, kakovostnejše spanje, boljša prebava, sproščanje, regeneracija, obnova tkiv, krepitev imunskega sistema, tvorba pomembnih snovi, kot so melatonin, serotonin in naravni antioksidanti.
To je stanje, v katerem telo ne porablja vse energije za preživetje, ampak jo lahko usmeri v obnovo.
Za hrbtenico je to izjemno pomembno. Mišice se v stanju umirjenosti lažje sprostijo. Dihanje postane bolj globoko in enakomerno. Telo dobi občutek varnosti, zaradi česar se lahko zmanjša tudi zaščitna napetost, ki pogosto spremlja bolečine v križu, vratu ali hrbtu.
Ko telo zazna nelagodje, nevarnost, grožnjo ali stres, se aktivira simpatični živčni sistem.
To je del živčnega sistema, ki nas pripravi na akcijo. Njegova naloga je, da nas v trenutku mobilizira in pripravi na odziv (beg ali boj. V naravi je to izjemno pomemben mehanizem, saj nam pomaga preživeti nevarne situacije.
Ko se aktivira simpatični živčni sistem, se v telesu lahko pojavijo pospešeno dihanje, povečano izločanje adrenalina in kortizola, napetost v mišicah, trzanje mišic, razbijanje srca, občutek notranje pripravljenosti, težje umirjanje, večja občutljivost na bolečino.
Težava nastane, ko ta sistem ni aktiven samo ob resnični nevarnosti, ampak skoraj ves čas.
Ker živimo v obdobju, kjer je stres postal del vsakdana, je simpatični živčni sistem pri mnogih ljudeh pogosto preveč aktiven. Telo je lahko v stalni pripravljenosti, čeprav ne bežimo pred dejansko nevarnostjo. Bežimo pred roki, obveznostmi, pričakovanji, skrbmi, odgovornostmi in lastnim občutkom, da moramo ves čas delovati.
Dolgotrajna aktivacija simpatičnega živčnega sistema lahko telo pripelje v stanje preobremenjenosti. Sčasoma se lahko pojavijo utrujenost, slabša regeneracija, občutek izčrpanosti, večja dovzetnost za vnetja in bolečine.
Med njimi so zelo pogoste tudi bolečine v križu, vratu in hrbtu.
Ko je telo pod stresom, se mišice pogosto nezavedno zategnejo. To je zaščitni odziv. Telo se pripravi na akcijo, zato poveča mišični tonus. Ramena se dvignejo, vrat se skrajša, čeljust se stisne, dihanje postane plitvo, trup pa izgubi občutek sproščenega gibanja.
Če se to zgodi občasno, ni nujno težava. Telo se zna po stresu vrniti nazaj v ravnovesje.
Če pa takšno stanje traja predolgo, mišice ostanejo v povišani napetosti. Hrbtenica se začne gibati manj svobodno. Določeni deli telesa prevzamejo preveč obremenitve, drugi premalo. Dihanje ne podpira več gibanja, ampak ga omejuje. Telo postane bolj občutljivo, bolečina pa se lahko pojavi hitreje in vztraja dlje.
Zato pri težavah s hrbtenico ni dovolj, da se vprašamo samo: “Ali pravilno izvajam gib?”
Vprašati se moramo tudi:
Poslušati telo ni le fraza.
Pravilna izvedba vaj, dobra drža in ustrezno gibanje so pomembni deli procesa. Vendar telo ni samo skupek mišic, sklepov in kosti. Telo je povezano z živčnim sistemom, dihanjem, čustvi, utrujenostjo, spanjem in vsakodnevnim stresom.
Zato je pri odpravljanju težav s hrbtenico pomembno, da ne popravljamo samo položaja telesa, ampak tudi način, kako poslušati telo, da ne doživlja obremenitev.
Včasih telo ne potrebuje močnejše vaje, ampak počasnejši tempo. Včasih ne potrebuje več aktivacije, ampak več občutka varnosti. Včasih ne potrebuje dodatnega nadzora, ampak boljše dihanje. In včasih bolečina ni znak, da je telo šibko, ampak da je že predolgo v stanju pripravljenosti.
Poslušati telo ne pomeni, da moramo ves čas analizirati vsak občutek. Pomeni, da začnemo opažati osnovne signale, ki nam jih telo pošilja.
Za začetek lahko opazujemo:
To so majhni, a pomembni podatki. Pomagajo nam razumeti, ali telo potrebuje gibanje, počitek, umiritev, podporo ali drugačen pristop.
Pri hrbtenici zato ne gre samo za vprašanje pravilne drže. Gre za odnos do telesa. Gre za sposobnost, da prepoznamo, kdaj je telo v ravnovesju in kdaj je v stanju preobremenjenosti.
Bolečine v hrbtenici niso vedno samo posledica nepravilnega gibanja ali slabe drže. Pogosto so povezane tudi s tem, kako dolgo je naše telo izpostavljeno stresu in v kakšnem stanju je naš živčni sistem.
Zato je pri odpravljanju težav pomembno združiti oboje: kakovostno gibanje in uravnavanje živčnega sistema.
Hrbet potrebuje moč, stabilnost in gibljivost. A potrebuje tudi dih, sprostitev, regeneracijo in občutek varnosti.
Ko začnemo poslušati telo bolj celostno, bolečina ni več samo nekaj, kar želimo utišati. Postane sporočilo, ki nam pomaga razumeti, kaj telo v resnici potrebuje.
dr. Dejan Kernc
POMEMBNE POVEZAVE
NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE
DELOVNI ČAS IN LOKACIJA
ponedeljek - petek:
8.00 - 19.00
sobota - nedelja:
zaprto
Ambulanta Re.aktiv
Podutiška 92, Ljubljana
