Torakalna hrbtenica (ali prsna hrbtenica) je področje med vratnim in ledvenim delom hrbtenice, ki obsega 12 vretenc. Nanjo se zadaj pripenjajo rebra, ki skupaj s prsnico spredaj tvorijo prsni koš oziroma, po domače povedano, znano »košaro«. Znotraj nje se nahajajo izjemno pomembni vitalni organi, kot sta srce in pljuča.

Tako zaradi reber kot zaradi zaščitne funkcije je ta del hrbtenice bistveno bolj tog oziroma manj gibljiv v primerjavi z vratno in ledveno hrbtenico. Vendar je treba poudariti, da je z anatomskega vidika prav tako prilagojen gibanju v vse smeri.

Zakaj torakalna hrbtenico pogosto izključujemo oziroma nanjo pozabljamo?

Nanjo pozabljamo predvsem zato, ker se bolečine najpogosteje pojavljajo ravno v ledvenem in vratnem delu hrbta. Zakaj bi jih torej logično povezovali s torakalno hrbtenico? Ali, zakaj bi bil lahko problem ravno tam, kjer je gibanja manj, ko pa se konstantno pogovarjamo o nepravilnih vzorcih gibanja, preveč gibanja, premalo stabilnosti in delo vedno usmerjamo v stabilizacijo? Kaj ni logično, da stabilnost pomeni manj bolečin?

To je vse res, vendar se tukaj pogosto ne vprašamo izjemno pomembnega vprašanja: ali sta vratni in ledveni del hrbtenice, ki sta v osnovi že zelo gibljiva, zaradi togosti torakalnega dela hrbta še bolj gibljiva?

Res je, prsni koš je že v osnovi manj gibljiv. Ko pa je gibanja več v ledvenem in vratnem delu, je odgovor telesa kompenzacija, ki v tem primeru pomeni: »Aha, postati moram še bolj tog, ker je gibanja preveč.«

To pa pripelje do še več gibanja tam, kjer ga pravzaprav ne želimo omejiti, ampak stabilizirati.

Na tog oziroma bolj rigiden del hrbtenice seveda vplivajo tudi vsakodnevne statične obremenitve, kot je na primer sedenje. Temu lahko dodamo še psihološki napor, odgovornost in zaključevanje projektov, kar nas lahko na neki točki nezavedno pahne v bolj napet položaj, saj je na delu simpatični živčni sistem.

Naše dihanje kot nalašč postane plitko, prsni koš, trebušna prepona in medrebrne mišice izgubljajo svojo funkcijo, delo pa prevzamejo pomožne dihalne mišice, nekatere izmed njih so tudi na vratu.

Kaj pravi nevrologija?

Tukaj je izjemno pomembno poudariti tako mehanski kot nevrološki vidik.

Mišična napetost in mehanske spremembe so legitimne, še posebej pri športnikih, kjer se mišica konstantno krči in porablja velike količine energije. Takšna mišica je na otip napeta, hipertonična in mehansko spremenjena zaradi mikropoškodb.

Na drugi strani imamo statičen položaj, kot je recimo prej omenjeno sedenje, ko nam glava počasi leze naprej, prav tako ramena. Tukaj ni pretiranega napora, ni konstantnega krčenja in ni mikropoškodb – gre predvsem za nevrološki odziv telesa.

Sprednja mišična veriga je skrajšana in zakrčena, rezultat pa je, da nas vleče skupaj. Zadnja mišična veriga je zaradi statičnega položaja manj aktivna oziroma popolnoma neaktivna, zato veliko lopatic postane manj gibljivih in rotiranih navzven.

Znotraj tega procesa se dogaja ena sama nevrologija: receptorji za zaznavanje telesa v času in prostoru pošiljajo v možgane informacijo o določenem položaju, telo pa se na ta položaj prilagaja, žal največkrat negativno.

Zaradi tega zadnja mišična veriga postane preraztegnjena – ne zato, ker jo dejansko nekaj zateza, ampak ker nam to javlja živčni sistem glede na položaj, ki se mu prilagaja.

To pa pomeni naslednje: manjši krvni obtok skozi zadnjo mišično verigo. Ravno slabši krvni pretok pomeni kopičenje vseh stranskih produktov, ki bi se sicer morali skozi ta isti obtok odplakovati. Tam zastajajo in dražijo receptorje za bolečino, ki so zelo občutljivi na kemijske spremembe oziroma v tem primeru presnovne produkte, ter v možgane javljajo bolečino.

Zelo pomembno je poudariti tudi, da vsaka sprememba v prsnem delu hrbtenice vpliva na spremembo v vratnem in ledvenem delu, čisto biomehansko, tudi če sedeče položaje trenutno izključimo.

S tem poudarjam, da lahko na bolečine ali težave vpliva zares več dejavnikov in da je, tako kot povsod, težko najti samo en vzrok.

Prav tako ni nujno, da je bolečina v vratu vedno povezana samo s torakalnim delom preko mišic. Lahko gre za spremembo, ki bo spremenila položaj vratu, ta pa bo bolj izpostavljen položajem, v katerih se vratna hrbtenica obremenjuje, kar povzroča bolečino ter omejeno gibljivost.

Zakaj je torej mobilizacija torakalne hrbtenice tako pomembna?

Na ta način, kot sem povedal že prej, z mehanskim pasivnim gibanjem, ki ga izvaja terapevt, vplivamo predvsem nevrološko in tako prsni hrbtenici z gibanjem v vse smeri povrnemo naravno gibanje.

In ravno tu se zgodi ta nevrološki odziv, ki zaznava, da je prej tog in bolj rigiden del hrbtenice sedaj postal bolj gibljiv.

Odgovor na bolj gibljivo prsno hrbtenico pa je, da postaneta sedaj vratna in ledvena hrbtenica bolj stabilni kot pozitivna kompenzacija, kar nekaterim izmed vas, ki redno in pridno delate vaje za ledveni ali vratni del, še dodatno pripomore.

Ali je masaža dovolj, da se stanje nevtralizira?

Iskreno povedano – ja in ne.

Z masažo vplivamo tako mehansko kot nevrološko, ker tkivo, ki je bilo prej zakrčeno, postane sedaj bolj prekrvavljeno ter prožno, in to zagotovo zmanjša občutek napetosti.

Istočasno skorajda ni junaka, ki mu masaža ne bi odgovarjala. Ravno to pa nam da še eno izjemno pomembno informacijo: sproži se tudi parasimpatični odziv telesa.

Telo se umiri, um se umiri, dihanje se upočasni, zniža se krvni tlak, telo pa v tem stanju proizvaja različne hormone, kot sta serotonin in dopamin, ter telesu lastne kemične snovi – endorfine, ki delujejo protibolečinsko.

Zaradi tega se spremeni percepcija bolečine in izboljša propriocepcija oziroma zavedanje telesa. To pa je odlična priložnost, da terapevt preide iz nagovarjanja površine muskulature, ki je velikokrat zgolj posledica, še v samo globino, kjer nagovarja strukturo.

To pa seveda še ni vse. Izjemno pomembno je, da v ta proces vključimo tudi vadbo, ki zajema prsni koš, ramenski obroč, gibljivost lopatic in dihanje.

Temu bi dodal še dovolj počitka, hidracijo in učenje pravilnega dihanja, dihalne vaje ter po potrebi čuječnost, meditacijo oziroma karkoli, kar vas lahko nekoliko umiri.

Še enkrat poudarjam: vzrokov za bolečine in težave, ne samo v vratnem delu, prsnem delu, ledvenem ali kjerkoli drugje v telesu, je veliko. Zelo neodgovorno bi bilo imeti zgolj enega krivca, saj je telo zelo kompleksen preplet različnih mehanizmov. Ravno zato lahko določena problematika vzame precej časa, preden se pokažeta pravi rezultat ali odgovor.

Napisal: Matic Krševan

Se vidimo na masažni mizi? 🙂
Če vas spremljajo napetosti ali težave v vratu, hrbtu oziroma ramenskem obroču in bi radi preverili, kako vam lahko pomagam, se lahko naročite na terapevtsko masažo.

👉 REZERVIRAJTE TERMIN