Hrbtenica prenese do 350 kg obremenitve

Naš cilj je, da boste lažje razumeli, kaj se dogaja v hrbtenici in zakaj prihaja do bolečin. Kot pravi rek: »V znanju je moč,« tukaj še posebno drži in ne bodite presenečeni, če boste po prebiranju člankov opazili napake in pričeli uvajati majhne spremembe v vaš vsakdan.

Razumevanje nas vodi do napredka in naj vam prihajajoči članki pomagajo pri napredku v obliki zmanjšanje bolečine.

Koliko prenese hrbtenica?

Ali ste vedeli, da lahko hrbtenica prenese do 350 kg obremenitve? Še bolj fascinantno pa je dejstvo, da vaša hrbtenica brez mišic prenese zgolj 9,7 kg! Iz razlike med številkama obremenitve je popolnoma jasno, da so mišice tiste, ki bi morale prenašati večino obremenitve na hrbtenico. Pa je v praski res tako?

Podrobneje si oglejmo stabilizacijsko funkcijo obhrbteničnih mišic. Vse mišice v telesu so lahko v fazi krčenja ali sproščanja. Ko se krčijo, načeloma opravijo delo ali poimenovano drugače, izvedejo gib. Za razlago bom namenoma uporabil enostavnejši in predvsem bolj očem viden sklep od hrbtenice, komolec.

Komolec je tečajast sklep in ni naključje, da se imenuje podobno kot tečaji na vratih, saj prav tako omogoča gibanje zgolj v eni smeri. Naprej in nazaj. Za tako preprost gib potrebujemo zgolj mišice na eni, da lahko komolec upognemo in drugi strani, da ga iztegnemo. Da pa je sklep med gibom stabilen, je potrebna aktivnost mišice na drugi strani, ki nadzorovano popušča in s tem zagotavlja primerno stabilnost sklepa. Temu poenostavljeno pravimo stabilizacija.

Ker ima hrbtenice veliko več možnosti gibanja kot komolec, več elementov (vretenc) in posledično več mišic, je vsak gib toliko bolj kompleksen, a vendar je način delovanja podoben opisanemu. Sedaj si lahko predstavljate, da stabilizacija hrbtenice ni nekaj najpreprostejšega. Pa vendar naše telo to odlično obvlada, pomembnejše vprašanje je, če to obvladamo tudi mi, zavestno.

Dejan Kernc: Paradoksalno je, da ravno pri tem kar najpogosteje počnemo, stabilizacije ne uporabljamo. FOTO: Marko Vitas 

Oglejmo si primer odlične nezavedne stabilizacije hrbtenice. V času generacije naših staršev, ko so ti gradili svoje hiše, so bili žaklji cementa težki 50 kg. Verjetno poznate zgodbe, ko so močnejši posamezniki nosili celo po dva žaklja hkrati in takšne aktivnosti so lahko trajale po cel dan. Takšna teža predstavlja veliko obremenitev in če je posameznik želel dvigniti žakelj, ni imel druge možnosti, kot da se je primerno pripravil, napel in ga dvignil. Nezavedno je stabiliziral hrbtenico, v nasprotnem primeru bremena sploh ne bi mogel dvigniti in princip stabilizacije nam je popolnoma razumljiv.

Zavarovanje hrbtenične strukture

Medtem ko so možje nosili žaklje cementa, pa so gospe pogosto pripravljale malico. Predvidevam, da so bile tisti dan na vrsti testenine. Med kuhanjem je gospa morala velik lonec (5 kg) dvigniti in precediti makarone. Ali je pri tem tudi uporabila stabilizacijo za zaščito hrbtenice, tako kot gospod? Glede na podatke raziskav, ne. Namreč pri velikih bremenih je stabilizacija zaradi velike sile, ki se ustvari na hrbtenico, nujna. Boste dvignili žakelj cementa ne da bi se pripravili? Ne. Boste dvignili lonec poln vode brez predpriprave? Da. Tukaj se skriva največja težava.

Pri majhnih bremenih, ki jih lahko dvignemo ali premaknemo brez večjega napora, se stabilizacija hrbtenice bolj ali manj ne uporablja. Kar pomeni, da hrbtenične strukture niso zavarovane in smo tako bolj izpostavljeni tveganju za poškodbe. Vprašajte se, kako pogosto preko dneva dvigujete »žakelj« (50 kg) in kako pogosto lonec poln vode (5 kg). Težja bremene zelo redko, manjša pa velikokrat.

Paradoksalno je, da ravno pri tem kar najpogosteje počnemo, stabilizacije ne uporabljamo.

Odgovor na naše vprašanje na začetku članka je, da žal v praksi večinoma ne uporabljamo lastnega potenciala stabilizacije hrbtenice. Torej je od nas samih odvisno, ali bo hrbtenica pripravljena prenašati bremena blizu 9,7 kg ali 350 kg. Mišice so pod našo zavestno kontrolo in posledično s tem tudi stabilizacija hrbtenice. Njena uporaba in učinkovitost pa določata, kako zdrava bo naša hrbtenica ostala v prihodnje.

Medtem ko so možje nosili žaklje cementa, pa so gospe pogosto pripravljale malico. Predvidevam, da so bile tisti dan na vrsti testenine. FOTO: Marko Vitas 

Za dobro stanje vaše hrbtenice lahko vi sami naredite izredno veliko, že preden se pojavijo težave. Vsak izmed nas ima »orodje«, ki se imenuje stabilizacijske mišice, vprašanje je samo, če jih učinkovito uporabljamo.Neučinkovito delovanje in prevelike obremenitve imajo določene posledice na hrbteničnih strukturah.

Živčna vlakna so strukture, saj nam omogočajo delovanje, sprejemajo informacije iz okolja in notranjosti telesa – tudi bolečine. V prihodnjem članku si bomo podrobneje ogledali, zakaj do bolečine pravzaprav pride.