ČLANEK v magazinu swaythling: IŠIAS - so namiznoteniški igralci bolj izpostavljeni? 

Skoraj vsak namiznoteniški igralec se žal slej ko prej sreča z neprijetnimi bolečinami v hrbtenici, ki se pojavljajo vse do prstov na nogi. Namizni tenis je izrazito enostransko obremenjujoča aktivnost, ki ob nesorazmerni vadbi pogostokrat vodi do zdravstvenih problemov in težav z gibalnim aparatom. V pogovornem jeziku igralci velikokrat uporabljajo izraz – išias. O išiasu oziroma o ukleščenem živcu išiadicusa govorimo takrat, kadar je vzrok bolečine draženje, vnetje ali poškodba ishiadičnega živca kar je posledica ukleščenega živca išiadicusa nekje na njegovem poteku od ledvene hrbtenice, zadnjice do prstov na nogi. Potrebno je poudariti, da je izraz išias pogosto uporabljen nepravilno. Kajti njegov osnovni pomen je opis posledic in ne diagnoze. Bolečina se po živcu prenaša, vendar je vzrok nekje drugje. Najpogosteje je vzrok v poškodbi mišic in le ta vpliva na draženje ishiadičnega živca. Dosti manj pogosto je težava v ukleščenem živcu, ki je posledica izbočenosti medvretenčne ploščice. Lahko gre za protruzijo ali hernijo. V teh primerih so bolečine intenzivnejše in predvsem dalj časa vztrajajo.

Ishiadični živec je najdaljši, najdebelejši in eden najpomembnejših živcev v človeškem telesu. Vsak posameznik ima dva ishiadična živca, ki izhajata iz leve in desne strani ledvenega dela hrbtenjače ter potekata navzdol po nogi, kjer se razcepita na v več vej, ki se nato nadaljujejo proti nožnim prstom. Živec išiadicus omogoča čutenje in gibanje v spodnjem udu, kar je izredno pomembno za vsakodnevno delovanje (hoja, tek, vožnja itd.) in pa seveda za kvalitetno delo nog pri igranju namiznega tenisa.

V primeru vnetja ishiadičnega živca bolečina običajno izvira v ledvenem delu hrbta. V večini primerov je omejena zgolj na ledveni predel in se s povečevanjem resnosti stanja progresivno širi po nogi navzdol. Nižje, kot gre bolečina, resnejša je težava in večje so omejitve v vsakodnevnem življenju. Bolečina, ki jo posameznik občuti, se običajno širi le v eno nogo in le redko v obe.

Običajno se bolečine povečajo ob izvajanju gibanja, predvsem predklona in vstajanja s stola. Bolečina se lahko poveča tudi pri kašljanju ali pa nam bolečina prične tudi krajšati nočni spanec. Bolečina, ki jo občuti namiznoteniški igralec, je pogosto močnejša v nogi kot v hrbtu in med vadbo ali igranjem namiznega tenisa postane izrazitejša pri hitrih/nenadnih sunkovitih gibih ali pri sukanju zgornjega dela telesa.

Igralci namiznega tenisa išias prepoznajo po njegovem najočitnejšem znaku –ostri bolečini v hrbtenici, ki izžareva čez zadnjico vse do prstov na nogi. Zdravniki pripisujejo to bolečino predvsem enostranski obremenitvi v namiznem tenisu. Bolečina načeloma popusti po nekaj dneh ali tednih. V kolikor jo spremljajo znaki omrtvičenosti, odrevenelosti in elektrike (občutek zbadanja z iglicami), to predstavlja večje težave z izvorom bolečine. Bolečina se po navadi poslabša med gibanjem, hkrati pa se zmanjšuje tudi splošna mobilnost zaradi zakrčenosti mišic. Postopoma se povečuje oslabljenost (zmanjšana mišična moč) zaradi neaktivnosti in nezmožnosti polnega gibanja, saj je prisoten strah in omejitve zaradi bolečine. Le tem pa se da s pravilnim delom in postopnostjo v veliki meri izogniti.

Najpogostejši razlog je mišično neravnovesje in slabe stabilizacijske mišice, ki jih ljudje premalo uporabljamo, dokler se bolečina ne pojavi. Neravnovesje vpliva na nepravilno obremenitev hrbteničnih struktur in so s časoma in velikim številom ponovitev preobremenjena in pride do mišičnega spazma ali zakrčenosti in prevelike enostranske obremenitve. Čemur so igralci namiznega tenisa zelo izpostavljeni.

Večja težava, katere posledica je ishiadična bolečina, so izbočenja diskov, ki se lahko kažeta kot protruzija ali hernija diska in sta običajno povezani tudi s starostno degeneracijo medvretenčnih ploščic, ki zaradi obremenitev popusti in se izboči. Tako lahko zoži hrbtenični kanal ali izstopajoče živce in tako povzroča bolečino.  

Vzrok za nastanek simptomov išiasa se odkrije skozi specialistični diagnostični pregled, zdravnik pa običajno predpiše fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje, ki se ustrezno prilagaja za vsakega pacienta posebej. Vsaka hrbtenica ima svojo obremenilno kapaciteto (sposobnost prenašanja vsakodnevnih obremenitev, ki se odvijajo v vseh vzorcih gibanja). Igranje namiznega tenisa od posameznika zahteva primerno fizično pripravljenost in stabilizacijo hrbtenice, ki ga v končni fazi ščiti pred poškodbami in tudi pred omenjenim vzroki za nastanek bolečin v ledvenem delu in lahko tudi išiasa. Zaradi vse bolj sedečega načina življenja ima večina ljudi posledično neaktivne mišične stabilizatorje trupa in slabo okrepljeno muskulaturo v hrbtenici, kar še dodatno poruši sposobnost prenašanja obremenitev pri namiznoteniški vadbi in igranju.

Velja še omeniti nekaj drugih dejavnikov tveganja za nastanek išias simptomov, ki jih igralci namiznega tenisa velikokrat občutijo. To so:

• Napačno mišično sorazmerje (mišične ne delujejo pravilno in usklajeno).
• Starost in degenerativne spremembe (telo se s starostjo težje samo obnavlja, zaradi česar se pojavlja obraba).
• Obremenjujoča (nepravilna) gibanja (ponavljajoča se gibanja, ki povzročajo dodatno obremenitev na hrbtenico).
• Sladkorna bolezen (poveča možnost nastanka bolezni živčevja).
• Debelost (dodatna telesna teža, ki obremenjuje telesne strukture).

Največja pomoč, ki jo lahko posameznik ponudi samemu sebi je, da okrepi globoke stabilizatorje, se nauči pravilnih vaj in jih primerno glede na svojo sposobnost vkomponira v svoj vsakdan. Za pomoč se lahko obrne tudi na strokovnjake, kot sta kineziolog ali fizioterapevt. Seveda pa je potrebno zaradi hudih simptomov išiasa nujno najprej obiskati zdravnika. Hudi simptomi išiasa povzročijo pekočo bolečino, izgubo moči v nogah in nesposobnost zadrževanja vode ali blata. Pri teh znakih je potrebno nemudoma obiskati zdravnika.

Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje se začne z diagnostičnim pregledom, nadaljuje s fizioterapijo in kinezioterapijo ter zaključi s preventivnim kineziološkim programom. Izvajanje terapevtske vadbe se začne z vzpostavitvijo obremenilne kapacitete hrbtenice v smereh gibanja (fleksija, antifleksija, ekstenzija, antiekstenzija, lateralna fleksija, antilateralna fleksija, rotacija in antirotacija).

Začnejo se izvajati izometrične vaje in nadaljuje s progresivno krepitveno vadbo. Prav tako se izvaja nevromišična vadba za pravilno drsenje ishiadnega živca. Recept za uspešno fizioterapevtsko zdravljenje vsebuje aktivno sodelovanje fizioterapevtov in kineziologov. Po akutnem fizioterapevtskem zdravljenju vas kineziologi vodijo do odlične telesne pripravljenosti. Z usmerjeno in progresivno kineziološko vadbo nadaljujejo pravilno vzpostavitev obremenilne kapacitete hrbtenice. Osredotočajo se na pravilno posturalno kontrolo in vzpostavitvijo gibalnih vzorcev (pravilna razporeditev sil in obremenitev čez telo – tako da se obremenjujejo strukture v telesu, ki so anatomsko temu namenjene). Pred zaključkom zdravljenja se opravijo specialni testi, ki omogočajo vpogled v napredek rehabilitacije in vašo sposobnost v ponovno vrnitev izvajanja in prenašanja vsakodnevnih obremenitev.

Po uspešno zaključenem fizioterapevtskem zdravljenju, kjer so se odpravile posledice išiasa, pa se za paciente njihova pot šele dobro začne. Simptomi išiasa se v večini primerov namreč ponovno pojavijo. Z namenom preprečevanja ponovnih pojavov išiasa (ali celo nastanku kakšnih novih poškodb/bolezni) je priporočljivo nadaljevati s preventivnimi kineziološkimi programi z namenom vzdrževanja optimalnega telesnega zdravja in okrepljenosti.

Ob izvajanju ustreznih ukrepov bolečina običajno izzveni v 4 do 6 tednih. Dan ali dva počitka olajšata močno bolečino, dlje časa trajajoče mirovanje pa težave poslabša. Zlasti ob začetnih simptomih išiasa pri lajšanju bolečin zdravniki in fizioterapevti priporočajo mrzlo-tople obkladke. Topli obkladki sproščajo napete mišice, mrzli pa zmanjšajo otekanje okrog živca in nekoliko ohromijo bolečino. V pomoč sta lahko, npr. led ali zmrznjena hrana in termofor ali topel kamen, zavit v brisačo. Obkladke na boleči del je treba polagati izmenično. Običajno se hladno-tople obloge namestijo na vsaki dve uri za približno 15 minut. Pravilno gibanje pripomore k hitrejšemu okrevanju, pri čemer pa se je potrebno izogibati sunkovitih in nepravilnih gibanj. Lopar za namizni tenis zato naj nekaj časa ostane doma. Kineziologi priporočajo pravilno izvajanje različnih razteznih vaj in uporabo elastičnih gum za krepitev mišične moči predvsem spodnjega dela hrbta.

Preventiva 

Vzdrževanje primerne telesne teže, raznolike aerobne aktivnosti (hrbtno plavanje, tek na smučeh, nordijska hoja … ) krepitev mišic spodnjega dela hrbta in trebušnih mišic, pravilna drža (zlasti med dvigovanjem bremen in dolgotrajnim sedenjem) pripomorejo k zmanjšanju težav s hrbtenico pri namiznoteniških igralcih.

(Objavljen članek si lahko ogledate s klikom na katerokoli sliko.)