So trenutki, ko na delovnem mestu sploh ne morem razmišljati. Tako močno boli.
“So trenutki, ko so bolečine tako močne, da ne morem več razmišljati o ničemer drugem, kot le o tem, kako me boli. In to se dogaja tudi na delovnem mestu,” nam je zaupala anonimna bralka, ki pravi, da so bolečine v hrbtenici in križu postale del njenega vsakdana. Poiskala je tudi zdravniško pomoč. Zdravnica ji je predpisala protibolečinske tablete in ji dala zloženke z vajami, ki naj jih izvaja doma. Nekaj časa je pomagalo, a nato so se bolečine začele širiti tudi v roke.
Gre za bolečine, ki močno vplivajo na kakovost njenega življenja – tako zasebnega kot službenega. Na delovnem mestu opravlja sedeče delo in čeprav se trudi, da upošteva določena pravila, kot so redno raztegovanje in občasni sprehodi, bolečine ostajajo.
Slišali smo veliko podobnih zgodb, tudi od tistih, ki na delovnih mestih stojijo ali dvigujejo bremena. Zdravstveni delavci, trgovci, gradbeniki … Nekateri imajo težave že od kar pomnijo, drugi so opazili, da so se pojavile zaradi dela, ki ga opravljajo. Kako ravnati v teh primerih, saj ga ni človeka, ki bi bil v takšni situaciji zadovoljen?
Dr. Dejan Kernc, specialist za področje hrbtenice in idejni vodja Re.aktiv, je za Cekin.si dejal, da si zelo težko predstavljamo, kaj to pomeni, če sami teh težav nimamo. “Predstavljajte si svoj delovni dan, ko imate veliko dela, klice, sestanke in komaj veste, kje se vas drži glava. Sedaj pa v takšen dan dodajte konstantno bolečino pri vsakem premiku, takrat ko vas ne boli, pa razmišljate o tem, kakšen bo vaš naslednji korak, da vas ne bo preveč bolelo. Seveda vse ostalo morate še vedno narediti,” je poudaril in za tiste, ki tovrstnih težav nimajo in morda ne morejo razumeti, kako je to, podal primer: “Predstavljajte si, da lahko v kosu spite zgolj po dve uri na noč. Eno noč še gre, kaj pa mesece …”.
Kernc pritrdi, da bolečine v križu vplivajo na vse komponente življenja. Nekateri, ki se spopadajo z bolečinami, se izolirajo od socialnega življenja. A Kernc, ki jim pomaga spopasti se z bolečinami, poudarja, da je neopisljivo videti te ljudi, ko se vrnejo nazaj v življenje, in sicer z nasmehom na obrazu, saj sedaj lahko počno nekaj, kar bi si prej želeli, a niso mogli.
Ko smo našo bralko, ki je želela ostati anonimna, povprašali po prvih znakih, ki so pri njej napovedovali hude težave, nam je opisala nekaj, kar občasno doživlja skoraj vsak izmed nas. Napetost, špikanje, pekoča bolečina … Na začetku je vsakič pomislila, da je pač imela naporen dan, da gre le za napete mišice in da ji bo malo počitka pomagalo. Mislila si je, da gre za trenutno težavo, kateri ni pripisovala velikega pomena. A nenadoma se je zavedala, da so bolečine prisotne že vsak dan, da se stopnjujejo in da se to čuti na njeni energiji in razpoloženju. Zakaj boli, kako je prišlo do tega, kje je ključna težava, se je začela spraševati.
In prav to je zanimalo tudi nas: kateri so prvi znaki, ob katerih bi se nam moral sprožiti alarm, da moramo ukrepati in poiskati pomoč? Je to že bolečina ali kaj drugega? Kernc nam je odgovoril, da je že povečana napetost znak, da bi lahko kaj naredili. “Vendar je za to potrebno kar dobro poznavanje svojega telesa. Zato lahko rečemo, da je rahla bolečina že prvi znak, ki nas opozori, da je nekaj narobe. Od nas pa je odvisno, ali ta znak zaznamo in še bolj pomembno ukrepamo. Vredno si je zapomniti, da ko se pojavijo bolečine v hrbtu, to pomeni, da nekaj počnemo narobe in ni vredno vztrajati. Potrebno je nekaj spremeniti,” je poudaril.
Ključnega pomena je torej, da razumemo, zakaj nas boli! To pravi dr. Kernc:
| Najpomembnejše je, da razumemo, zakaj nas boli! Le tako lahko poiščemo vzroke in jih odpravimo. Hkrati pa vemo, kaj se dogaja, kaj in koliko lahko počnemo. Če ne razumete, boste ponavljali napake in se spraševali, zakaj se meni to dogaja. Razumevanje vam omogoča, da ne iščete vzrokov izven sebe, ampak da ugotovite, da ste vi tisti, ki povzročate težave, in tisti, ki jih lahko odpravite!! To razumevanje je izrednega pomena! |
Svojemu telesu morate znati prisluhniti
Današnji tempo življenja je hud. Velikokrat pozabljamo, da je naše zdravje na prvem mestu. Če tega ni, trpimo mi in tudi naši bližnji.
Iskreno: kolikokrat ste se v zadnjem mesecu ustavili in posvetili le sebi? Kolikokrat ste prisluhnili svojemu telesu in zares slišali opozorila, ki vam ga pošilja? Kolikokrat ste jih resno vzeli? Sploh znate poslušati lastno telo, hrbtenico …? Tega se lahko naučite, in sicer s pravilnimi vajami. “Aktivnejši ljudje imajo tovrstni občutek bolj razvit, saj se s svojim telesom veliko več ukvarjajo in tako se lahko tudi prej odzovejo. Ko združite zaznavanje svojega telesa in razumevanje, ste na dobri poti, ne glede na to, kje so težave: ali je to hrbtenica, kolk ali koleno,” je za Cekin.si dejal Kernc.
Kako lahko zaznamo vzorce, ki so za nas slabi in kako jih lahko odpravimo? “Težko. Najlažja pot je s pomočjo strokovnjaka. Namreč sami seveda ne vidite, kaj počnete, še pomembneje pa je, da ne veste, kaj je prav in kaj narobe. Ko enkrat to obvladate, so stvari veliko lažje,” opozarja naš sogovornik.
Kako na delovnem mestu skrbeti za zdravo hrbtenico?
Kernc pravi, da samo sedenje nima pomembnega vpliva na začetek težav s hrbtom. Lahko jih pa spodbudi, če so že prisotne. Do tega ponavadi pride zaradi drugih vzrokov. Med glavne dejavnike tveganja za nastanek nespecifične bolečine v križu sodijo težka fizična dela, dvigovanje težkega bremena, obračanje, pogosto sklanjanje in dolge statične obremenitve.
Če ste v statičnem položaju, kar sedenje je, potem ni velikih obremenitev. Dolgotrajno sedenje sicer vpliva na zakrčenost stabilizacijskih mišic, ki povečujejo nepotrebno obremenitev. Statični položaj onemogoča hrbtenici nemoteno “prehranjevanje”. Z drugimi besedami: obhrbtenične strukture se zakrčijo in nato nismo optimalno pripravljeni na delovanje, razloži Kernc.
| Kernc svetuje, da je na delovnem mestu potrebno: ► Pogosto spreminjanje položaja, ► krajši odmori z gibanjem (hoja, vsaj nekaj korakov), ► obračanje/ “vrtenje” medenice, s čimer se “razgiba” ledveni del hrbta, ► “razbijanje” statične drže z majhnimi, a drugačnimi gibi, ► raztezanje. |
Na delovnih mestih so pa tudi številni delavci, ki že imajo degenerativne spremembe hrbtenice, za katere tudi vedo. Zanimalo nas je, kako naj ravnajo ti zaposleni? “Degenerativne spremembe so del nas. To ni nič drugačnega kot gube ne koži. Res pa je, da so lahko pri nekomu izrazitejše kot pri drugem in lahko povzročajo več težav. Če omejitev zaradi bolečine ni, potem ne velja nobena prepoved gibanja. Pravzaprav je zelo zaželena, kajti tako najbolje pomagamo pri ohranjanju dobrega stanja hrbteničnih struktur. Najpomembneje je, da hrbtenici zagotovimo podporo takrat, ko jo potrebuje – vstajanja, dvigi, rotacije … – in je ne obremenjujemo, ko te potrebe ni. S tem mislim na prekomerno zakrčenost hrbteničnih mišic, kadar to ni potrebno,” nam je razložil dr. Kernc.
| Kako izvajati prvo pomoč ob nenadni bolečini v križu ali hrbtenici? Svetuje dr. Kernc: Hoja je pogosto najbolj učinkovita, saj ne obremenjuje hrbtenice in sprošča mišice, ki se zakrčijo zaradi bolečine. Raztezanje je pogosto blagodejno, vendar zgolj v območju brez bolečine. Vsekakor ležanje ni priporočljivo. To so kratkoročne rešitve. Da pa se bolečine ne bodo več pojavljale, kar je izredno pogost pojav, je potrebno spremeniti način vsakodnevnega delovanja (vstajanja, dvigovanja …). Morda se sliši komplicirano, vendar je izredno enostavno, ko to pogledate iz vidika vsakodnevnih težav, ki jih lahko sami odpravite. |
Številni se tudi sprašujejo, kako se na delovnem mestu uspešno spopadati z vztrajnimi bolečinami?
Kaj lahko storijo delodajalci, da se njihovi zaposleni ne bi soočali z bolečinami v hrbtenici ali križu, ki so posledica načina dela? “Naučijo zaposlene pravilnega gibanja oz. vzorca, ki dokazano preprečuje težave. To mora obvladati vsak posameznik. Predlagam pa, da jih to nauči strokovnjak oz. tisti, ki ve kaj dela. Meja med učinkovitostjo in zgolj “miganjem” je namreč zelo tanka,” opozarja naš sogovornik.
Na prvem mestu je primerno gibanje, odgovarja naš sogovornik. Pravilno sedenje je pomembno z vidika pravilnega položaja telesa na stolu, položaja glave … “Vendar ne morem poudariti dovolj, kako pomembna je stabilizacija, ko po dolgotrajnem sedenju spremenite položaj. Največja težava dolgotrajne statične drže, je ta, da “ohromi” stabilizatorje trupa. Slednji pa morajo biti v trenutku pripravljeni na veliko akcijo. In sicer večkrat na dan. Tudi do 100-krat. Tukaj se skriva glavna težava. V preveliki obremenitvi v trenutkih, ko bi lahko to preprečili. Ne glede, ali gre za sedenje, stanje ali ležanje. Moj odgovor je, da z avtomatizacijo gibanja oz. zavestno kontrolo pomagamo hrbtenici v takšnih trenutkih,” poudarja Kernc.
Seveda pa je treba delovati tudi preventivno. Tistim, ki težav sicer nimajo, a želijo poskrbeti za zdravo in prožno hrbtenico, Kernc svetuje gibanje, razumevanje in sproščanje. “Ko te tri komponente združijo, bodo pomembno znižali tveganje za nastanek težav. Vendar bi rad poudaril, da je pri hrbtenici natančnost zelo pomembna, bolj kot kjerkoli v našem telesu. Zato se pogosto dogaja, da ljudje vadijo in mislijo, da delajo prav, vendar v resnici ne. Danes lahko vsak najde “najboljše” vaje na spletu. Vendar potrebno se je vprašati: Ali jih izvajam pravilno? in Ali so primerne zame? Kot pri vsaki stvari, zaupajte tistemu, ki ve kaj dela,” opozarja dr. Kernc.