Zakaj udobje premaga prav?

Ko se učite igrati glasbeni inštrument, je tehnika pomembna in z obiskom glasbene šole skrajšate pot do osvojitve potrebnih veščin. Učni proces v šoli je preprost: po stopnjah napredujete in izboljšujete svoje igranje.

A samo želja vas ne bo pripeljala do boljšega igranja kitare, klavirja, flavte. Brez osnov tehnike – tudi če ste samouk – ne bo napredka.

Enako je pri vadbi, a mnogi menijo, da se znajo gibati in jih ne zanima tehnika, s katero bi se naučili ločevati med pravilnim in nepravilnim gibanjem. Poudarek dajejo kvantiteti, ne kvaliteti in gradijo telo, ki ni v ravnovesju. Za razliko od glasbila, kjer nepoznavanje tehnike zveni slabo, nepravilna vadba lahko pomeni poškodbe in pojav bolečine.

Dandanes je dosti ljudi v vojni s svojim telesom, namesto da bi se ga naučil poslušati in sprejemati.

Kako telo zaznati? Poslušati? Najti ravnotežje med krepitvijo in sprostitvijo mišic? Delom in počitkom? >> Si preberite v nadaljevanju bloga, 

Stranke, ki pridejo prvič na vadbo Re.aktiv, pogosto rečejo, da SEVEDA poznajo pravilno gibanje. Saj že vrsto let hodijo na vadbo / v telovadnico / na fitnes. Na žalost pa to ne drži.

Nepravilno gibanje lahko povzroči več težav. 

Več nepravilnega gibanja, pomeni več težav.

Intenzivnejša je vadba, slabše je.

Kako nadaljevati, da bo PRAVILNO?

Menim, da je velik del problema instant industrija! Kako pogosto vidite oglase, ki promovirajo, da bo prišlo do spremembe v 3 tednih – 2 mesecih – 12 tednih?

Vsak, ki se ukvarja s človeškim telesom ve, da je potreben čas, da osvojite vzorce in da se pravi rezultati dosežejo le, če smo dosledni na dolgi rok.

Ali se lahko naučite igrati kitaro v 4 tednih? Ali osvojite tenis v 4x obiskih?

V resnici? Ne. Toliko časa gre za osnove – ni pa bližnjice, ki bi vas pripeljala do rezultata takoj in zdaj.

Pri zdravju toliko manj.

Sam sem velik zagovornik pravilne izvedbe. In verjamem, da je to edini način do dolgoročne rešitve. Zakaj?

Ker se neprestano gibamo. In če je to gibanje pravilno, si ne povzročamo težav.

Vadbo potrebujemo v prvi vrsti za to, da se naučimo pravilnih vzorcev gibanja. In da spoznamo, kako si ustvarimo varno cono v primeru težav.

Šele ko smo tega vešči, prenesemo osnovo iz vadbe v vsakdanjik. Vadba pa služi krepitvi, moči, sprostitvi in uravnavanju funkcionalnih sposobnosti.

Če nepravilni izvedbi dodate krepitev, še poslabšate stanje.  

Nepravilno gibanje

Verjetno ni presenečenje, da je končni rezultat nepravilnega gibanja pojav težav. Pa vseeno je tovrstno gibanje težko opustiti, ker se je vkodiralo v naš živčni sistem.

Menim, da se ne motim z izjavo, da je kompenzacijskega gibanja ogromno. Človek ga sam ne zazna in nima občutka, kaj naj popravi. Dokler ne gre predaleč. Pojavijo se težave in šele takrat se odloči za strokovno pomoč.

V ambulanto Re.aktiv še ni stopil človek, ki bi se pravilno gibal. Zgodi se, da se nekateri zavedajo, da nekaj ni prav, drugim pa se zdi, da je njihovo gibanje v najlepšem redu. Vse brez izjeme čaka delo, ko osvojene vzorce prenašajo v prakso. Pravilno. Varno. Dosledno.

Koliko bi bilo prihranjenega, če bi se pravilnih vzorcev gibanja naučili, kot otroci.

Izogibanje bolečinam

Ko je telo izzvano z gibanjem, bo naredilo vse, kar je v njegovi moči, da najde pot najmanjšega odpora. To pomeni, da se bo izognilo neprijetnim občutkom in iskalo udobje. Z drugimi besedami: Količino gibanja bo postavilo pred kakovost gibanja.

Brez stabiliazacije hrbtenice bo davek nepravilnega gibanja prej ali slej plačala hrbtenica. 

Slaba tehnika se zakodira v živčni sistem kot program, ki ga človek avtomatično ponavlja. Program poteka na nezavedni ravni in brez ozaveščanja – se ga ne da odpraviti.

Dober videz ali dobro počutje?

Neverjetno, koliko ljudi bo postavilo dober videz pred svoje počutje. Fizični pogled je postal merilo uspešnosti. 

Pogosto pridejo na posvet aktivni posamezniki s popolnim telesom in bolečinami v križu. Izkaže se, da pridno športajo – na račun svoje hrbtenice, saj o osnovah stabilizacije ne vedo prav dosti. Njihovo telo je natrenirano, hrbtenica pa v bolečinah.

Ko jih kasneje med vadbo postavim v položaj stabilizacije, se izkaže, da vse naredijo s kompenzacijskimi gibi, saj imajo švoh mišice.  

Izklesane trebušne mišce ne zagotavljajo stabilizacije hrbtenice.    

Zato toplo priporočam – investirajte v počasen in pravilen pristop, saj je to najboljša popotnica za hrbtenico.