Kontroliranje bolečin v križu:

POVRNITE SI ŽIVLJENJE 

dr. Dejan Kernc, 20. junij 2022

Dobrodošli v zadnjem predpoletnem blogu, kjer sem se poglobil v temo, ki je največkrat omenjena v povezavi s hrbtenico. O kontroliranju bolečin v križu. Kdor se je z njimi soočil, se bo strinjal z mojo trditvijo, da je reševanje težko in naporno. 

V procesu je polno poskusov in napak, zato je za nekatere lahko zelo boleče. Na drugi strani pa, kdor napak ne dela, zelo verjetno tudi sprememb ne bo občutil. V nadaljevanju bloga boste izvedeli, zakaj so napake sestavni del rešitve.

Kje je vzrok bolečin v križu? 

Pogosto so nagli, sunkoviti in dolgotrajni statični gibi tisti, ki sprožijo bolečine. Rešitvi se približate, ko z gibanjem ne obremenite hrbtenice. Sliši se enostavno, kajne?

Vendar je vse prej kot to. Potrebno je osvojiti; (1) razumevanje, kaj delate narobe, (2) zaznavanje oz. poslušanje telesa in (3) pravilne vzorce gibanja avtomatično uporabiti v svojem vsakdanu.  

Spodnja slika prikazuje, kakšna je resničnost odprave kroničnih bolečin (plan B in C) v primerjavi s pričakovanji ljudi, ki te izkušnje še niso doživeli (plan A).

Zavozlan klobčič prikazuje proces poskusov in napak, ki je nujen, da izveste, kaj delate narobe in kako to popraviti. Sam imam to fazo za zelo pomembno - po izkušnjah pa lahko povem, da bi jo večina pacientov najraje preskočila. Lažje je dobiti recept za protibolečinske tablete, obiskovati terapije ali počakati na operacijo, toda … Kaj pa, če bolečina vztraja? Ali če zdravila, ki jih predpišejo zdravniki, ne delujejo?

Bolečina je naporna.  

Kaj povzroča težave? Kje je točka preloma za bolečino? Vas boli  med vsakodnevnimi aktivnostmi; hojo, sedenjem, delom, stanjem, spanjem? Kakšna čustva spremljajo bolečino?

Pogovor o teh vprašanjih je normalen in menim, da je to tisto najpomembnejše, kar dam pacientom, ki pridejo k meni. 

Naš zdravstveni sistem zgolj opiše dejstva »Hernija je na L4 in L5. Za operacijo ste / niste primerni.« Diagnoza je seveda nujno potrebna, a ko pridejo pacienti do mene, so akutne bolečine že kronične, ker dolgo časa niso vedeli, kaj točno naj storijo in kam naj se obrnejo.

Obstajata dve ključni vprašanji, ki ju zastavim vsakemu pacientu na posvetu; 

1. Ali veste, kaj vam povzroča bolečine? 

2. Katerim aktivnostim se zaradi bolečin odpovedujete?

Menim, da je v odgovoru na ti dve vprašanji ključ, kakšno prilagoditev potrebuje hrbtenica in kje je skrita motivacija, da se bo posameznik načrta držal. 

Ali veste, kaj vam povzroča bolečine? 

Na posvetu najprej iščemo vzrok bolečin; je bila poškodba, nesreča, način gibanja, nezavedna travma iz preteklosti? Nekaterim je težko razumeti, da tudi pretekle travme povzročajo bolečine. Nič ni narobe, če se v tem najdete - gre za povezavo med živčnim sistemom in fizično reakcijo, ki jo sproži posamezen dogodek. 

Do dolgoročne rešitve vodijo tri faze:

Faza zaznavanja telesa

Zaznavanje oz. poslušanje telesa je namenjeno spoznavanju težav in sprožilcev bolečine. Dejstvo je, da le vi sami občutite težave, da nihče drug ne pozna intenzivnosti bolečine in načina, kako se z njo soočate.

Zaznavanje se prelije v uporabnost, ko pacient ugotovi; »Toliko stvari sem delal narobe, zdaj pa vem, kako je prav in česa ne bom več počel«.

Ko enkrat odkrijemo sprožilec težav, se pojavi prvi žarek upanja, da gremo naprej.

Faza razumevanja 

Proces razumevanja vključuje poslušanje telesa in zavedanje, kdaj ravnate narobe in s katerimi gibi napačno obremenite hrbtenico.


Napredek boste naredili, ko boste znali popraviti določen gib, ozavestili nove vzorce in se v vsaki situaciji znašli "Zdaj vem, kaj smem delati in kako prilagoditi gib, da ne bo bolečin. "

Pri bolečinah je strah tisti, ki hromi. Strah pred nevednostjo, kam se bodo težave obrnile, kaj se sme početi in česa ne. Ko odkrijemo odgovore in vzpostavimo varno cono gibanja, ko pacient ve, kaj in kako početi, takrat se tudi strah umakne. Tu se nakaže dolgoročna rešitev, ker se naučite obvladovati sebe in svoja čustva. S tem pa dobite občutek, da imate zadeve pod kontrolo.

Faza avtomatizacije pravilnih vzorcev v vsakdanje gibanje

Po združitvi vseh informacij o zaznavanju težav in razumevanju bolečine je naslednja faza prenos novih vzorcev v prakso.

 

S tem dejansko postanete arhitekt svojega zdravja, ki ne čaka na nikogar in si zna pomagati sam. Ko prevzamete odgovornost, da sami kontrolirate bolečino, je to močan moment. Pozitiven.

Čemu se morate odpovedati zaradi bolečin?

Ko vprašam paciente, čemu se morajo odpovedati, brez izjeme opišejo tisto, za kar so prikrajšani (»Ne morem ven. Ne morem se družiti. Ne morem športati. Ne morem nadaljevati. Ustavilo me je.«). Ves njihov svet je zreduciran na zgodbo o bolečini in odpovedovanju.

Preko pogovora spoznam, kaj je tisto, kar jih motivira (urejena okolica hiše, priprava družinskega kosila, opravljanje dela, športne aktivnosti, čuvanje vnukov). In jim prilagodim strategijo, s pomočjo katere se lotevajo nalog in opravkov v želeni smeri.

Pacientom zagotovim podporni sistem, da funkcionirajo pri aktivnostih, ki jih najpogosteje opravljajo. 

 

Gre za majhne korake, ki se jih morajo držati iz dneva v dan in (obvezno) spremljat napredek. Pri nekaterih gre za daljše sprehode, pri drugih, da zdržijo dlje časa v sedečem položaju. Moja navodila so konkretna; »Pojdite na dogodek, po 10-ih minutah sedenja naredite sprehod in se potem znova usedite.«.

Stopnja bolečine se med procesa spreminja, a pri večini pacientov opazim spremembo v njihovem fokusu. Vse manj je govora o bolečini in vse več opisovanja, koliko več zmorejo narediti in kako se vračajo nazaj v normalno življenje. To pomeni, da znajo kontrolirati bolečine v križu.  

Zadnjič mi je pacient na posvetu dejal, da želi, da se bolečina zmanjša na lestvici iz 8 na 0.

A to ne gre iz danes na jutri, ker manjkajo zgornji trije koraki in vsi »aha momenti« na poti. Začetki so počasni, vsak dan po malem. Kdor hoče hoditi, naj naredi 0,5 km več in spremlja svoje stanje. Če se po tretjem dnevu pojavi bolečina, sledi počitek in kasneje začne znova. Po 3. tednih se bo poznala razlika. Ni nujno, da je bolečina vedno zaradi sprožilca (hernije, spondiloze, zategnitve), včasih je zaradi oslabljenih mišic, ki se z novim načinom gibanja prebujajo in občasno zakrčijo. 

Odvisno od diagnoze se pri nekaterih bolečine z mojim protokolom popolnoma umirijo, drugim je z njimi lažje sobivati. Čudežev ne moremo delati, lahko pa se jim približamo.

Zadnji korak za uspešno kontroliranje bolečin v križu

Tudi če se bolečina ob aktivnostih pojavi, je drugače, ko imate znanje, kaj jo je povzročilo in kako jo umirite. »Imam bolečine v križu in poznam načine, da jih umirim. Morda ne bo bolje takoj, bo pa čez nekaj dni.«

Z razumevanjem in prevzemom odgovornosti se naučite uravnavati tudi živčni sistem, da se ne vznemiri in vas ob pojavu bolečine ne zagrabi panika, Ko imate znanje in razumevanje, se strah pred neznanim zmanjšuje, povečuje se prostor delovanja in funkcioniranja. Osredotočite se na napredek, na pozitivo, na več, bolj in zmorem. To je delo, a je delo, ki osvobaja, ker pride do izboljšanja.

Verjamem, da je sestavni del rešitve upoštevanje živčnega sistema, s katerim pacient ne pade v dramo, ampak se počasi privaja na varno okolje. Ko enkrat zaupa v proces, se vsako področje izboljša in ko se ta med sabo povezujejo – dobi kontrolo nad bolečinami v križu. 

Pogosto slišim na začetku; »Tega pa jaz ne morem«, ker pacient nima občutka, da bo zmogel. A ko se poda v proces, ki je popolnoma prilagojen njegovemu tempu, spozna, da lahko vpliva na svoje misli, na odziv živčnega sistema, na bolečino in svoje gibanje.


Gre za majhne spremembe, navade in rituale, ki naredijo največjo razliko. Spanje, gibanje, hoja, druženje s prijatelji so koščki mozaika, ki ga sprva sestavljate. Svoje delo opišem pacientom takole; »Jaz vam povem osnovo, na vas pa je, da jo udejanjite v vsakdanjem življenju.«

dr. Dejan Kernc

O avtorju

Sem Dejan Kernc, dr. kineziologije in specialist za bolečine v hrbtenici.

Izkušnje sem pridobival na Fakulteti za šport in Ortopedski kliniki v Ljubljani, kjer smo z ekipo ortopedov, fizioterapevtov in kineziologov razvili vadbeni protokol za varno okrevanje po operaciji ledvene krivine. Znanje sem prenesel v prakso in ga poimenoval Re.aktiv.

Pri reševanju težav s hrbtenico sem združil moči z Nežko Poljanšek, dipl. fizioterapevtko, v želji, da vam z večdimenzionalno obravnavo ponudiva dolgoročno odpravo bolečin v hrbtu in vrnitev v normalno življenje.

Imate samo eno hrbtnico. Prosimo, pazite nanjo. 

>